Matura 2026

Uvod

Zrelostni izpit (matura) 2026

Leta 2026 bo zrelostni izpit (matura) potekal v skladu z določbami zakonodajnega odloka št. 62 z dne 13. aprila 2017, kakor je bil spremenjen z uredbo-zakonom št. 127 z dne 9. septembra 2025, ki je bila z dopolnitvami potrjena z zakonom št. 164 z dne 30. oktobra 2025.
Izpit se začne v četrtek, 18. junija 2026, ob 8.30 s prvo pisno nalogo.

Pisni preizkusi

Pisni preizkusi so trije.
Prvi preizkus je pisna naloga iz slovenskega jezika.
Drugi preizkus je prav tako pisna naloga iz enega ali več predmetov, ki so značilni za posamezni izobraževalni program.
Tretja pisna naloga bo potekala v ponedeljek, 22. junija 2026.

Ustni izpit

Ustni izpit zajema štiri predmete, določene z odlokom št. 13 z dne 29. januarja 2026. Namenjen je preverjanju usvojenosti vsebin in metod posameznih predmetov, sposobnosti povezovanja znanja ter kritičnega in osebnega argumentiranja, pa tudi stopnje odgovornosti in zrelosti kandidata. Za ugotavljanje doseganja vzgojno-izobraževalnega in poklicnega profila dijakinje oziroma dijaka (PECUP) izpitna komisija upošteva tudi podatke iz Dijakovega kurikuluma (Curriculum dello studente), prizadevnost v šoli in pri drugih dejavnostih, povezanih s študijskim programom, ter stopnjo odgovornosti in angažiranosti, izkazano pri posebej zaslužnih dejavnostih, dokumentiranih v kurikulumu, z vidika celostnega razvoja osebnosti. Komisija upošteva tudi kompetence, pridobljene pri državljanski vzgoji (educazione civica), kot so opredeljene v kurikulu šole in dokumentirane v dejavnostih, navedenih v dokumentu razrednega sveta.

Ustni izpit se začne s kratkim razmislekom kandidata o svoji šolski in osebni poti, tudi ob upoštevanju vsebin iz kurikuluma. Nadaljuje se z vprašanji in poglobitvami iz štirih predmetov, da se ovrednotijo stopnja odgovornosti in zrelosti kandidata ter njegova sposobnost povezovanja znanja in kritičnega osebnega argumentiranja.

Med ustnim izpitom kandidat s kratkim poročilom in/ali multimedijskim izdelkom predstavi izkušnjo praktičnega usposabljanja oziroma dejavnosti v okviru povezovanja šole in dela. Na koncu sledi razprava o izdelkih oziroma nalogah pisnih preizkusov. Če je kandidat pri zaključnem ocenjevanju dosegel oceno vedenja šest desetin (6/10), ustni izpit vključuje tudi obravnavo kritičnega elaborata s področja aktivnega in solidarnega državljanstva, ki ga določi oddelčni svet.

Komisija skrbi za ustrezno strukturo in trajanje ustnega izpita ter za vključevanje različnih predmetov, pri čemer daje poudarek temeljnim vsebinskim sklopom ter medpredmetni in interdisciplinarni razsežnosti. Upošteva tudi dejansko izvedeno učno pot v skladu z dokumentom razrednega sveta (uporabljene metode, izvedene projekte in izkušnje ter sprejete oblike individualizacije pouka). Matura je uspešno opravljena le, če kandidat redno opravi vse izpitne preizkuse, vključno z ustnim izpitom.

Ocenjevanje

Najnižji skupni rezultat za uspešno opravljeno maturo je 60 točk. Najvišji možni rezultat je 100 točk; mogoče je pridobiti tudi pohvalo. Kandidatom, ki dosežejo najmanj 90 točk skupaj iz šolskega kredita in izpitnih preizkusov, lahko komisija dodeli do največ 3 dodatne točke.

Sestava komisij

Predvidena je ena komisija za dva razreda. Komisijo sestavljajo:

• predsednik, ki ni zaposlen na šoli,
• dva notranja člana za vsak razred,
• dva zunanja člana.

Komisija za klasično smer:
Predsednica: Flavija Bezeljak
Notranja člana: Damiana Devetak (slo), Andrej Brešan (mat)
Zunanja člana: Lidia Rupel (lat), Tanja Devetak (it).
Komisija za znanstveno smer:
Predsednica: Flavija Bezeljak
Notranja člana: Damiana Devetak (slo), Dania Bregant (nar)
Zunanja člana: Mirella Gergolet (mat), Tanja Devetak (it).
Komisija za humanistično smer:
Predsednica: Loredana Guštin
Notranja člana: David Bandelj (slo), Ivan Žerjal (zgod. um.)
Zunanja člana: Jadranka Blasina (družb), Dunja Nanut (it).

Dokumneti matura 2026

Navodila za popravo nalog za slovenske šole
Seznam predmetov za slovenske šole
Ministrska uredba o izboru predmetov in poteku kolokvija
Ministrska uredba o poteku maturitetnega izpita
Ocenjevalna pola za ustni del izpita
Ocenjevalna pola za ustni del izpita slo
Uporaba elektronskih kalkulatorjev pri pisnih nalogah (Dopis št. 78833)

Dokument razrednega sveta

1. 2025_2026 Znanstveni DOKUMENT 15. MAJA_web
2. 2025_2026 Humanistični DOKUMENT 15. MAJA_web
3. 2025_2026 klasični DOKUMENT 15. MAJA_web

 

Pismo ravnatelja

Drage dijakinje, dragi dijaki,

obveščam vas, da je minister Valditara z Ministrsko uredbo št. 13 z dne 29. januarja 2026 uradno določil način izvedbe državne mature ter predmete, ki so predmet pisnih in ustnega dela izpita v šolskem letu 2025/2026.

Za srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini matura obsega tri pisne preizkuse in ustni izpit. Namen mature je celovito preverjanje znanja, spretnosti in kompetenc, ki ste jih pridobili v času šolanja.

Prva pisna naloga preverja znanje slovenskega jezika, s poudarkom na razumevanju, pisnem izražanju ter logičnem in kritičnem mišljenju. Prvi pisni nalogi komisija dodeli do največ 15 točk.

Druga pisna naloga je določena na državni ravni glede na posamezno izobraževalno smer; naloge so uradno prevedene v slovenski jezik. Drugi pisni nalogi komisija dodeli do največ 15 točk.

Tretja pisna naloga preverja znanje italijanščine kot drugega jezika, zlasti razumevanje besedila in pisno izražanje. Tretji pisni nalogi komisija dodeli do največ 10 točk.

Ustni izpit je obvezni del mature in je skupaj s pisnimi preizkusi pogoj za veljavno opravljanje izpita. Njegov temeljni namen je preveriti, ali je kandidat dosegel vzgojno-izobraževalni, kulturni in poklicni profil dijaka ob zaključku šolanja.

Ustni izpit:

poteka iz štirih predmetov, določenih na državni ravni,

temelji tudi na Curriculumu dijaka, ki povzema celotno šolsko in obšolsko pot.

Zagovor se začne s kratkim razmislekom dijaka o lastnem šolskem in osebnem razvoju, nato pa se nadaljuje z vprašanji in poglobitvami iz štirih izbranih predmetov. Pri tem komisija preverja:

• poznavanje vsebin in metod posameznih predmetov,
• sposobnost povezovanja znanj,
• zmožnost kritičnega, samostojnega in osebnega argumentiranja,
• stopnjo zrelosti, odgovornosti in samostojnosti.

V okviru ustnega izpita dijak:

• predstavi izkušnje šolskega izobraževanja za delo s kratko pisno razlago ali multimedijskim izdelkom,
• izkazuje znanja in kompetence s področja državljanske vzgoje (educazione civica), skladno z učnim načrtom šole in dejavnostmi, določenimi v dokumentu razrednega sveta,
• sodeluje pri razpravi o pisnih nalogah, opravljenih na maturi.

Poseben poudarek je namenjen tudi znanju italijanščine kot drugega jezika, ki se preverja tako pri pisnem kot pri ustnem delu izpita.

Komisija pri ocenjevanju upošteva celostni razvoj dijaka, vključno z:

• znanjem, spretnostmi in kompetencami,
• osebno rastjo, zavzetostjo in odgovornostjo,
• morebitnimi posebej prizadevnimi in dokumentiranimi dejavnostmi, navedenimi v Curriculum-u.

Matura je veljavno opravljena le, če kandidat opravi vse predpisane preizkuse, vključno z ustnim delom.

K temu obvestilu pripenjam:

Ministrsko uredbo št. 13 z dne 29. 1. 2026

Uradni seznam predmetov druge pisne naloge in štirih predmetov ustnega zagovora za slovenske šole, razdeljen po posameznih izobraževalnih smereh.

Vabim vas, da dokumente natančno preberete, saj predstavljajo uradno in zavezujočo podlago za organizacijo in pripravo državne mature 2025/2026. Vabim Vas tudi, da skrbno izpolnite svoj študentski kurikulum.  Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na razrednike ali na vodstvo šole.

Želim vam uspešno in mirno pripravo na maturo.

Prisrčen pozdrav

Ravnatelj
Peter Černic