Klasični licej – Primož Trubar

Klasični licej seznanja mlade z izročilom antike, na katerem temeljita moderna evropska civilizacija in humanistična kultura. S poglobljeno jezikovno, zgodovinsko in filozofsko pripravo, ki se celovito zliva z znanstvenimi znanji, predmetnik klasičnega liceja izostri čut za zakonitosti jezika in za estetiko ter privzgoji vesten in metodičen pristop do dela. 

Povezovanje med humanističnimi vrednotami izročila in izzivi sedanjosti ter zavest, da se vsa znanja med seboj prepletajo, spodbujata medpredmetni in celostni pristop do učnih vsebin, privzgajata sposobnost samostojnega reševanja kompleksnih problemov, kritično presojo in miselno odprtost do vsakega vedenja ali kulture.

Program klasičnega liceja predvideva v prvem dvoletju usvajanje osnove obravnavanih predmetov in njim primerne učne metode, ki temeljijo na privzgoji in razvoju spretnosti logičnega sklepanja, utrjevanju jezikovnih kompetenc in sistematizaciji znanja.  

V naslednjem dvoletju dijaki poglobijo problemsko obravnavo in razširijo kulturno obzorje z novimi predmeti in znanji. Postopoma izgrajujejo samostojnost v učenju in sposobnost kritične presoje, ki temelji na poglabljanju predelanih vsebin.

Nadgrajevanje znanja je v zadnjem letniku usmerjeno v pripravo na zaključni državni izpit in v izbiro nadaljnje študijske ali življenjske poti.

Ob tradicionalnem predmetnem pouku so nepogrešljiv del učno-vzgojnega procesa predavanja, kulturni dogodki, izleti in ekskurzije, ki dijakom nudijo priložnost za interdisciplinarno uporabo pridobljenih znanj, predvsem pa jim omogočijo, da spoznajo kulturno okolje in prostor, iz katerega izhajajo in v katerem živijo.

Del večletnega učnega programa postavlja v ospredje tudi spoznavanje in vrednotenje prostora, kateremu šola pripada. Zaradi tega dijaki v prvih treh letih obiščejo vsaj tri kulturno- zgodovinsko pomembna prizorišča v bližnji okolici, in sicer: Oglej in Gradež, Vipavsko dolino, Soško dolino, Trst, Kras, Čedad in Benečijo. V četrtem in petem letniku pa klasični licej namenja pozornost spoznavanju osrednjega slovenskega prostora. 

V luči spoznavanja svetovno pomembnih umetniških in kulturnih središč klasični licej nudi možnost, da si dijaki na večdnevnih izletih ogledajo dve kulturno in umetniško pomembni italijanski mesti ali deželi, eno srednjeevropsko prestolnico, eno zahodno evropsko prestolnico. En izlet je praviloma posvečen antiki. 

Letno si dijaki ogledajo tudi odmevnejšo razstavo v naši ali bližnjih deželah in umetniško razstavo v mestu.

Pridobljene spretnosti in kompetence

Kompetence, ki so skupne vsem licejem s slovenskim učnim jezikom:

• obvladovati italijanski in slovenski jezik v različnih kontekstih sporočanja ter uporabljati temu primeren jezikovni register;
• izdelovati raznovrstna pisna in ustna besedila z ozirom na področje delovanja;
• opredeljevati probleme in zagovarjati lastna stališča s kritično presojo različnih zornih kotov ter ugotavljanjem možnih rešitev;
• spoznati temeljne vidike kulture in literarne, umetnostne, filozofske ter verske tradicije italijanskega, slovenskega in evropskega prostora ter jih primerjati z drugimi tradicijami in kulturami;
• spoznati temeljne vidike kulture in literarne, umetnostne, filozofske ter verske tradicije italijanskega, slovenskega in evropskega prostora ter jih primerjati z drugimi tradicijami in kulturami;
• delovati v poklicnih in medosebnih kontekstih s kritičnim in sodelovalnim pristopom k delovnim skupinam;
• – obvladovati specifičen jezik in postopke matematike, fizike in naravoslovja.

Specifične kompetence Humanističnega liceja:

•  v različnih študijskih, raziskovalnih in delovnih kontekstih aplicirati poznavanje razvoja zahodne tradicije in civilizacije ter raznolike vidike njene kulture ter tako izoblikovati kritičen odnos do sedanjega časa;
•  uporabljati poznavanje klasičnih jezikov in njihove logične strukture za obvladovanje jezikovnega bogastva in možnosti slovenskega in italijanskega jezika v njunem zgodovinskem razvoju in za sestavljanje ter razumevanje kompleksnih besedil;
• aplicirati pridobljena znanja in veščine jezikoslovnega, zgodovinskega, filozofskega in znanstvenega značaja pri vodenju raziskovalne dejavnosti, pri soočanju z novimi problemi in njihovem reševanju s kritično uporabo raznih oblik védenja in njihovih medsebojnih odnosov;
• uporabljati metodo Problem Posing in Solving ter postopke znanstvenega argumentiranja in humanističnega raziskovanja