Humanistična smer

Vzgojno – izobraževalni proces na humanističnem liceju spodbuja vsestransko intelektualno in kulturno rast dijakov.

Kaj je

Vzgojno – izobraževalni proces na humanističnem liceju spodbuja vsestransko intelektualno in kulturno rast dijakov. Razvija sposobnost poglobljenega razumevanja stvarnosti in spodbuja kritični pristop kot pogoj in jamstvo za učinkovit odgovor izzivom sodobne družbe.

Humanistični licej omogoča globlje spoznanje samega sebe, drugih in širšega družbenega dogajanja, kar ob posledičnem povečanju družbene občutljivosti pripomore k razvoju osebnosti kot celote. V teku petletnega šolanja se bodo dijaki naučili analizirati družbene pojave in oceniti vlogo posameznika v njih. 

Dijaki bodo v skladu z osebnimi nagnjenji in izbirami usvojili znanja in razvili zmožnosti, ki so potrebne za uspešno nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, za vključitev v svet dela in v družbeno življenje.

Državne smernice za liceje in učni programi posameznih profesorjev določajo učne vsebine posameznih predmetov. Dijaki bodo deležni dodatne vzgojno – izobraževalne ponudbe, preko katere bodo ojačili pridobljeno znanje v razredu s konkretnimi izkušnjami in tako razširili miselna obzorja. Pri izbiri raznih pobud (npr. krajših in daljših ekskurzij, predavanj, ogledov razstav ali gledaliških predstav) učni kader upošteva splošne ministrske smernice humanističnega liceja. 

 

Kompetence, ki so skupne vsem licejem s slovenskim učnim jezikom:

  • Obvladovati italijanski in slovenski jezik v različnih kontekstih sporočanja ter uporabljati temu primeren jezikovni register.

  • Komunicirati v tujem jeziku vsaj na ravni B2 (SEJO).

  • Izdelovati raznovrstna pisna in ustna besedila z ozirom na področje delovanja.

  • Opredeljevati probleme in zagovarjati lastna stališča s kritično presojo različnih zornih kotov ter ugotavljanjem možnih rešitev.

  • Spoznati temeljne vidike kulture in literarne, umetnostne, filozofske ter verske tradicije italijanskega, slovenskega in evropskega prostora ter jih primerjati z drugimi tradicijami in kulturami.

  • Delovati na podlagi poznavanja kulturnih predpostavk in narave političnih, pravnih, socialnih in ekonomskih institucij, s posebnim ozirom na Italijo, Slovenijo in Evropo, in to z ozirom na pravice in dolžnosti državljana.

  • Delovati v poklicnih in medosebnih kontekstih s kritičnim in sodelovalnim pristopom k delovnim skupinam.

  • Obvladovati specifičen jezik in postopke matematike, fizike in naravoslovja.

Specifične kompetence Humanističnega liceja:

  • S kritičnim očesom pristopati k uporabi informatskih in telematskih orodij pri študiju in poglabljanju, pri raziskovanju in sporočanju, zlasti na področju humanistike in družboslovja.

  • Uporabljati specifični in interdisciplinarni doprinos pedagoške, psihološke in socio-antropološke kulture na poglavitnih področjih raziskovanja humanističnih ved.

  • V svojem delu razločevati glavne vzgojne, medosebne in družbene tipologije, značilne za zahodnoevropsko kulturo, ter poznati vlogo, ki so jo odigrale pri izgradnji evropske civilizacije s posebnim ozirom na vzgojne postopke in procese izobraževanja, na kraje in prakse formalne in neformalne vzgoje, na storitve, namenjene človeku, na delo in medkulturne pojave.

  • Uporabljati poglavitne teoretske in politične modele sožitja, prepoznavati njihove zgodovinske, filozofske in družbene korenine, zlasti v okviru etičnih, civilnih, pedagoških in vzgojnih problemov.

  • Zavestno in kritično uporabljati najpomembnejše medosebne in komunikacijske metodologije.

Za kaj je

Poklicne dejavnosti in/ali delovna področja

Imetnik spričevala lahko deluje na različnih delovnih področjih, in sicer kot sodelavec na vmesni stopnji:

  • Vzgojne in izobraževalne ustanove za odrasle in mladoletne.

  • Centri za rekreacijo in animiranje.

  • Ustanove, društva, strukture, namenjeni družbenemu vključevanju in podpori.

  • Društva in skupnosti, tudi če delujejo v tretjem sektorju.

  • Centri za dokumentacijo in družbeno raziskovanje.

  • Institucije, javne in zasebne ustanove, gostinske in storitvene strukture, za katere so potrebne dobre komunikacijske sposobnosti.

  • Institucije, javne in zasebne ustanove, ki promovirajo kulturne, raziskovalne in družbeno razvojne dejavnosti.

  • Uradi in strukture za odnose z javnostjo in odjemalci.

  • Uredništva časopisov, tiskovni uradi, založbe, knjižnice, arhivi, knjigarne.

  • Mednarodni organizmi, italijanske in slovenske skupnosti v tujini.

Učbeniki

Pišite na

Dokumenti

Učni načrti - Humanistični licej

Učni načrti - Humanistični licej 2025/26

Kriteriji za dodeljevanje kredita

Kriteriji za dodeljevanje kredita

Kriteriji za ocenjevanje vedenja

Kriteriji za ocenjevanje vedenja

Tipologija ocen in ocenjevanje po predmetih

Tipologija ocen in ocenjevanje

Splošni kriteriji ocenjevanja

Splošni kriteriji ocenjevanja

Kriteriji za potrditev veljavnosti solskega leta

Kriteriji za potrditev veljavnosti solskega leta