Zgodovina in zemljepis

Opis vsebin

Zgodovina
September:
Podobe iz prazgodovine.
Nastanek in razvoj človeka (homo habilis, homo erectus, homo sapiens, neandertalensis, homo sapiens sapiens).
Prazgodovina kot doba brez pisnih virov in sporočil ter nomadskega življenja (stalne človekove selitve), kremenastega orožja, zgodovina pa doba pisnih sporočil (prve pisave), na grških otokih, v Egiptu, v Mezopotamiji in človekovo ustaljenje v nekem kraju.
Paleolitske in mezolitske kulture (oblike družbenega življenja, tehnika in okolje, iz življenja lovca in nabiralca, iz življenja poljedelca in živinorejca).
Življenje v bronasti in železni dobi.
Začetki rabe kovin in njih postopno širjenje v kulturnem prostoru. Sistemi pridobivanja kovin (baker, železo, kositer). Obdelava kovin in njih najrazličnejši izdelki. Mešanje kovin, nastanek zlitin.
Začetki kulture in urbanizacije.
Oktober in november:
Prve civilizacije.
Začetki razvoja prvih civilizacij: Mezopotamija (Sumerska civilizacija, Akadsko kraljestvo, Starobabilonsko kraljestvo, Asirsko kraljestvo), Egipt (materialna kultura, hieroglifi, vera, družbena struktura), Feničani, Hebrejci (njihova teokratska država, njih družbeni sistem, njihova vera v luči Stare zaveze), Hetiti, Perzijci.
December:
Grčija.
Bronasta doba v grškem svetu. Pisani viri. Mikenska pisava.
Kreta-Mikene-Troja: vzpon in padec kretsko – mikenske kulture.
Grška polis. Družbena večplastnost. Grški živelj kot vodilni razred. Navzočnost priseljencev – tujcev in sužnjev. Zakonodaja. Različne oblike vladavine, s posebnim poudarkom na demokratični ustroj mesta-države.
Kolonizacija in širjenje grškega vpliva v Sredozemlju, od Sicilije do dežel ob Črnem morju.
Vera in miti pri starih Grkih. Bogovi, boginje in polbogovi. Prepletenost vere z državnim in zasebnim življenjem.
Olimpijske igre in njih pomen.
Januar:
Atene.
Pomembnost zakonodaje in ustavnih določil.
Demokracija v Atenah. Demokratični družbeni ustroj. Izvoljeni državni organi.
Zlata doba Aten: Periklej in njegov čas. Razcvet likovne umetnosti, besedne umetnosti in znanosti.
Februar:
Sparta.
Absolutizem in militarizem v Sparti. Antagonizem z Atenami, žariščem demokratičnega duha. Spartanska hegemonija med sosedi. Politično in zasebno življenje v Sparti.
Marec:
Sparta.
Absolutizem in militarizem v Sparti. Antagonizem z Atenami, žariščem demokratičnega duha. Spartanska hegemonija med sosedi. Politično in zasebno življenje v Sparti.
April:
Grčija in perzijsko cesarstvo.
Boj za prevlado v Zahodni Aziji. Od stalnega trenja do oboroženega spopada: Maratonsko polje (490 pr. Kr.) in Salamina (479 pr. Kr.).
Maj in junij:
Makedonija in Makedonci, helenizirani evropski narod. Njihova borbenost in vojaška moč.
Aleksander Veliki.
Njegova navezanost na grški jezik in kulturo. Boj s perzijskim cesarstvom v imenu helenizma in dokončne zmage Zahoda nad Vzhodom. Ne le helenizem pri Aleksandru Velikem, marveč tudi kozmopolitizem. Želja po sintezi Zahoda z Vzhodom v vseh pogledih, narodnostnem, poltičnem in kulturnem.

Zemljepis
Skozi celo šolsko leto v povezavi z zgodovino:
Države Bližnjega vzhoda, Grčija, Balkanski polotok, države severne Afrike

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

Dijak bo pozitiven, če bo njegovo poznavanje vseh vsebin vsaj zadostno.

Nazaj