Zgodovina in filozofija

Opis vsebin

September: REFORMACIJA in PROTIREFORMACIJA (Utrjevanje snovi iz prejšnjega šolskega leta)
Obravnavali bomo obdobje verskih sporov s posebnim poudarkom na figurah Martina Lutra in Jeana Kalvina ter na širjenju reformatorskih naukov v severni in zahodni Evropi. Dijaki bodo spoznali pogoje, ki so omogočili nastanek „svetovnega cesarstva“ Karla V, njegovo raznolikost in notranje problematike ter poskus reakcije proti verski reformi. Razlaga tridentinskega koncila bo uvedla obdobje protireformacije.
Vpliv reformacije in protireformacije na slovenski prostor.
Islamski misleci, Ibn Sina, Averroes in njun vpliv na evropsko filozofijo.

Oktober: RAZVOJ ABSOLUTIZMA in Angleška revolucija
Obravnavali bomo politične spremembe nekaterih evropskih držav v smeri absolutne monarhije; uveljavitev parlamentarizma proti absolutističnim težnjam v Angliji, državljansko vojno in Glorious Revolution.
SREDNJEVEŠKA FILOZOFIJA
Anzelm iz Aoste, Peter Abelard, Albert Veliki, Tomaž Akvinski: poskusi spajanja Aristotlove dialektike s krščansko dogmatiko. Duns Scot, Viljem Ockhamski.
Humanizem in renesansa.

November: Razvoj gospodarstva, družbe in svetovne trgovine v 17. stoletju in prvi polovici 18. stoletja.
Dijaki bodo spoznali različne dinamike gospodarstva v obdobju pred industrijsko revolucijo: agrarni kapitalizem, trgovanje s kolonijami, širjenje vpliva zahodne Evrope na svetovni ravni ter probleme odnosa zahodnjakov s staroselskimi populacijami. Primerno bomo ovredotili tematiko suženjstva. Uvedli bomo tematiko znanstvene revolucije in pojem iluminizma.
RENESANSA IN ZNANSTVENA REVOLUCIJA. Montaignev pogled na človeka. Zanimanje in novo pojmovanje odkrivanja Narave. Giordano Bruno. Utopije: Thomas More, Utopija; Campanella, la Città del Sole; Francis Bacon, Nova Atlantida. Znanstvena metoda: Bacon, Galileo, Newton.

December – januar:PROSVETLJENI ABSOLUTIZEM
V okviru tematike prosvetljenega absolutizma se bomo osredotočili na Avstrijo, ki jo je tovrstna politika krepko zaznamovala. Spoznali bomo reforme v času Marije Terezije in Jožefa II ter sočasno dogajanje na Slovenskem. Dijaki bodo dogodke na evropski ravni povezali z lokalno zgodovino in spoznali razvoj Gorice in Trsta v 17. in 18. stoletju.
DESCARTES, Meditacije. Descartesov dvom in metoda, Bog kot metafizični temelj človeških resnic. Doprinos k geometriji in fiziki ter vpliv na poznejšo filozofijo.
Pascal: omejitev dosega znanosti in filozofske misli; notranja protislovja in „stava“ na obstoj Boga.

Januar – februar: AMERIŠKA REVOLUCIJA
Razvoj kolonij v Severni Ameriki v teku 17. in 18. stoletja; kulturno in družbeno okolje, ki je sprožilo upor proti Angliji in težnje po demokratični ureditvi države. Ameriška ustava, notranje razlike med zveznimi državami, širjenje proti zahodu celine s trajnim procesom kolonizacije novih ozemelj. Locke, Hume, Berkeley, Spinoza, Leibniz, Newton. Teorija države, svoboda, etika. Empirizem. Napredki v matematiki in njih zgodovinski pomen.

Februar - Marec: FRANCOSKA REVOLUCIJA, NAPOLEON in RESTAVRACIJA
Od premis za krizo Ancien Régime-a (iluminizem, uveljavitev novih političnih idealov) do zloma monarhije in raznih faz v dobi Revolucije. Od tega bomo prešli na vzpon Napoleona, njegova vojaška osvajanja, novosti, ki jih je njegova uprava uvedla v velikem delu zasedene Evrope in njegov končni poraz. Dunajski kongres in Restavracija.
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA in LIBERALNE REVOLUCIJE
Tehnološki in gospodarski napredek ter z njim povezane družbene spremembe – nastanek delavskega vprašanja.
Nastanek nacionalnih in liberalnih gibanj, revolucije 1820 – 1830 – 1848. Uveljavljanje meščanstva in širjenje političnih pravic.
Hobbes, Montesquieu, Voltaire, Rousseau: Politična misel med 17. in 18. stoletjem, od absolutizma do iluminističnih idealov in ideje o družbeni pogodbi. Vpliv na revolucije.

April – maj: ZEDINJENJE ITALIJE IN NEMČIJE
Dijaki bodo spoznali politične in kulturne pogoje, ki so omogočili rojstvo dveh nacionalnih držav Italije in Nemčije. Obravnavali bomo pojma zgodovinske desnice in levice, vojne za združitev Italije in glavne osebnosti Risorgimenta.; prusko-avstrijsko in prusko-francosko vojno s poudarkom na osebnosti Bismarcka.
Povezavo s slovensko in lokalno zgodovino bo nudila poglobitev tematike razvoja slovenske narodne identitete in analiza kulturne in družbene situacije v Gorici in Trstu v obdobju vzpona nacionalnih ideologij in trenj.
KANT

Skozi celo leto: DRŽAVLJANSKA VZGOJA
Z dijaki bomo analizirali in komentirali pomembnejše dogodke iz svetovne, politične in družbene aktualnosti. V teku razgovorov bomo izbrane tematike povezovali z obravnavo temeljnih načel italijanske ustave.

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

bo srednja ocena preverjanj enaka ali višja od 6.0 in bo dijak osvojil vsaj tričetrt učnih vsebin ter dokazal sposobnost razumevanja srednje zahtevnih besedil

Nazaj