Matematika

Opis vsebin

Osnovne številske množice (september, oktober)
Naravna in cela števila (notranje in zunanje operacije in njihove lastnosti, deljivost, praštevila in sestavljena števila, potence z naravnimi eksponenti, izrazi), racionalna števila (ulomki, urejenost, notranje in zunanje operacije in njihove lastnosti, potence s celimi eksponenti, decimalna števila, razmerja, odstotki), realna števila (iracionalna števila, kvadratni koren).

Osnove teorije množic (november)
Množice, operacije z množicami.

Osnove logike (november)
Izjave, izjavni račun, sklepanje.

Relacije in preslikave (december)
Grafi relacij, lastnosti relacij, ekvivalenčne relacije, relacije urejenosti; preslikave, lastnosti preslikav, kompozitum preslikav, inverzne preslikave.

Monomi, polinomi in algebrski ulomki (december, januar, februar)
Monomi (stopnja monoma, istoimenski monomi, računanje z monomi), polinomi (stopnja polinoma, homogeni polinomi, računanje s polinomi, posebni produkti), razstavljanje polinomov, algebrski izrazi, algebrski ulomki.

Linearna enačba (marec, april)
Linearna enačba z eno neznanko (načela ekvivalentnosti, nemogoče in nedoločene enačbe, številske in parametrične linearne enačbe, ulomljene enačbe, ki jih preoblikujemo v linearne, enačbe z absolutno vrednostjo, problemi prve stopnje z eno neznanko, razcepne enačbe višje stopnje).

Statistika (maj, junij)
Osnovni statistični pojmi (znak, populacija, enota, vzorec); vrste statističnih opazovanj. Absolutne in relativne frekvence. Grafični prikaz statističnih opazovanj (frekvenčni kolač, paličasti diagram, histogram, frekvenčni poligon). Mediana, modus in aritmetična sredina; varianca in standardni odklon.

Geometrija v ravnini (ena tedenska ura skozi šolsko leto)
Intuitivna in racionalna geometrija, osnovni geometrijski pojmi ter odnosi med njimi. Razdalja, togi premiki in skladnost. Koti, trikotnik, koti ob vzporednicah, koti v trikotniku, odnosi med stranicami in koti trikotnika. Znamenite točke trikotnika. Mnogokotniki, paralelogrami. Geometrična mesta, simetrala kota in daljice. Krog in krožnica, središčni in obodni koti. Ploščinsko enaki liki, Evklidova izreka in Pitagorov izrek.

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

bo imel pozitivno oceno v vseh učnih enotah in to ne glede na povprečno oceno.

Nazaj