Matematika

Opis vsebin

NEENAČBE
linearna neenačba, kvadratna neenačba, racionalna neenačba, sistem neenačb (September - Oktober)

ANALITIČNA GEOMETRIJA - TOČKE IN PREMICE
Razdalja dveh točk. Dolžina daljice. Določanje razpolovišča daljice. Eksplicitna in implicitna enačba premice; enačba šopa; pomen smernega koeficienta; vzporednice in pravokotnice; računanje presečišča dveh premic; določanje simetrale daljice; razdalja premice do točke; analitično reševanje trikotnika. (November)

ANALITIČNA GEOMETRIJA - STOŽNICE:
Definicije s presekom stožca in z geometričnim mestom.
Parabola: kanonična in splošna enačba. Pomen koeficientov. Računanje temena, fokusa, direktrise in osi. Iskanje presečišč med parabolo in premico. Določanje tangente paraboli skozi dano točko.
Krožnica: kanonična enačba. Medsebojna lega krožnice in premice ter dveh krožnic. Določanje tangente na krožnico.
Elipsa in hiperbola: kanonična enačba in osnovne značilnosti.
Geometrični problemi rešljivi z analitično geometrijo. (December-Februar)

MATEMATIČNA LOGIKA:
Izjava. Enostavne in sestavljene izjave. Negacija izjave.Konjunkcija in disjunkcija. Implikacija. Ekvivalenca. Kvantifikatorji. (Marec)

FUNKCIJE:
Definicija funkcije, njene domene in zaloge vrednosti. Injektivna, surje-ktivna, bijektivna, inverzna funkcija. Rastoče, padajoče, sode, lihe, periodične funkcije.Kompozitum funkcij. (April)

EKSPONENTNE IN LOGARITEMSKE FUNKCIJE:
Eksponentna funkcija: definicija, eksistenčni pogoji, lastnosti in graf pri različnih osnovah. Eksponentne enačbe in neenačbe.
Logaritemska funkcija: definicija, eksistenčni pogoji, lastnosti in graf pri različnih osnovah. Pravila računanja z logaritmi. Desetiški in naravni logaritmi. Prehod k novi osnovi. Logaritemske enačbe in neenačbe.
Iskanje logaritmov in antilogaritmov z žepnim računalom.
Aplikacije: rast celic, radioaktivni razpad (Maj - Junij)

GEOMETRIJA V RAVNINI
Talesov izrek. Podobnost trikotnikov in njene posledice. Znamenite točke trikotnika. Obseg in ploščina mnogokotnikov. Obseg in ploščina kroga in njegovih delov. Središčni in obodni koti v krogu. (Januar - Junij)

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

Dijak je v glavnih obrisih dosegel cilje; obvlada temeljne vsebine; podaja jih preprosto in v glavnem neosebno; njegovo ustno sporočanje in ustno izražanje sta še zadostna. Povprečna ocena preverjanj je vsaj 6. Pri izračunu povprečne ocene se upoštevajo vse pozitivne ocene dosežene pri vseh posameznih učnih enotah obravnavanih v šolskem letu. Ocena popravnega izpita ni končna ocena pri predmetu temveč se upošteva kot ocena ene ali več učnih enot.

Nazaj