Humanistične vede

Opis vsebin

Predmet humanističnih ved zaobjema vsebine iz antropologije, pedagogike, psihologije in sociologije.
Predmet antropologije: omogoča dijakom, da spoznajo »klasične« antropološke raziskave in sodobne izsledke. Cilj predmeta je preko teorije in na empirični ravni spoznati preproste in zapletene modele v družbeno-kulturnem okolju. Dijaki bodo preko študija kulture in družbe razvijali intelektualno aktivnost. Ob preučevanju različnih družb, ki jih ponudijo metode, teorije in raziskave se bodo dijaki naučili nekaj pomembnega o svetu in tudi o sebi.
Predmet pedagogike: cilj predmeta je seznaniti dijake z osnovnimi pedagoškimi pojmi in zakonitostmi, dati znanje o vzgojnih dejavnikih in procesih. Dijaki bodo spoznali prevladujoče pedagoške tendence v posameznih zgodovinskih obdobjih in razumeli prepletenost in odvisnost pedagoških idej od ideološkopolitičnih, kulturnih, gospodarskih ter znanstvenih tendenc časa.
Predmet psihologije: uvaja dijake v poglobljeno spoznavanje duševnega delovanja, duševnih procesov, osebnosti in življenja v družbi. Prikazala bom, kako so psihološke teme navzoče v vsakdanjih okoliščinah in v interakcijskem odnosu. Dijaki naj bi bili tako zmožni povezati teorijo – vsebine z življenjskimi in aktualnimi vprašanji, ki bodo lahko iztočnice za živahno soočanje mnenj v razredu.
Predmet sociologije: omogoča dijakom razumevanje človeka kot družbenega bitja in razumevanje konteksta, ki je del človeka samega. Cilj predmeta je razvijanje občutljivosti za zaznavanje družbenih problemov in za njihovo sociološko obravnavo, kritično vrednotenje in primerjav različnih podatkov o družbenih pojavih. Dijaki bodo poglobili sociološke teorije in pojme in naj bi bili zmožni uporabiti le-te pri razumevanju in pojasnjevanju družbenih pojavov.
Dijaki bodo v drugem bieniju postopno usvojili naslednja znanja: podrobno bodo spoznali posamezne argumente iz področja antropologije, pedagogike, psihologije in sociologije; spoznali bodo ideje in delovanja teoretikov;
navajali bodo primere za pojasnjevanje vsebin;
razširili bodo poznavanje strokovne atropološke, pedagoške, psihološke in sociološke terminologije;
pridobili bodo znanje za analizo in dekodifikacijo psiholoških značilnosti posameznika v sodobni kompleksni družbi;
pridobili bodo znanje za analizo in dekodifikacijo dogajanja na družbeno-socialnem področju v sodobni kompleksni družbi.
Dijaki bodo v drugem bieniju postopno usvojili naslednje zmožnosti in sposobnosti: razčlenjevanje in utemeljevanje lastnih spoznanj o antropoloških, pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanjih v ustni in pisni obliki;
ustrezna raba terminologije; razumenvanje in analiza strokovnih besedil;
uporaba pridobljenih znanj pri razmišljanju o aktualnih problemih s področja psihologije in sociologije;
sposobnost za kritično opazovanje in presojanje dogajanj na področju psihologije in sociologije;
sposobnost za odkrivanje skladnosti/neskladnosti med teoretičnimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami;
sposobnost za preoblikovanje pridobljenih znanj v luči osebnih izkušenj, spoznanj in hipotez; sposobnost za samostojno pridobivanje informacij in znanj iz različnih virov.

SEPTEMBER
Sociologija (uvod):
Razvoj sociološke misli
Teoretske perspektive v sociologiji:
Funkcionalizem
Konfliktne teorije
Interakcionizem
OKTOBER
Raziskovalne metode v humanističnih vedah
Metoda opazovanja
Korelacijske študije
Metoda spraševanja
Študije primera
Eksperiment
Psihološki test
Sociometrična tehnika
Popoulacija in vzorec
NOVEMBER
Prostorske skupnosti:
Prostror in identiteta
Globalizacija
Oblike prostorkega združevanja
Od tradicionalne do (post)moderne skupnosti
Etnija, narod, nacija:
Sestavine etničnosti
Etnocentrizem
Etnična stratifikacija
Rasa in rasizem
Oblikovanje nacij in nacionalizem
DECEMBER
Socialna psihologija
Socialni vplivi: skupinska dinamika in posameznik
Poslušnost in uboganje, S. Milgram
Konformnost
Nasilje
JANUAR
Socialna psihologija
Socializacija in skupine:
Procesi v skupini
Socialna moč in nadzor, P. Zimbardo
Psihologija množic
Psihološke značilnosti množic
Vzpostavljanje razlik med skupinami in medskupinska diskriminacija
FEBRUAR
Psihologija vodenja:
Psihosocialne značilnosti in tipologije vodenja
Značilnosti in stili vodenja
MAREC
Družbeno in kulturno dojemanje odklonskosti:
Učni list odklonskost
Teoretične razlage odklonskosti
Teorije odklonskosti: sociološke teorije in socialno-psihološke teorije
Sociološke teorije odklonskosti
Družbeni nadzor
APRIL/MAJ
Pedagogika kot znanost in odnos do drugih znanosti: naloge, položaj, pedagoške discipline.
Družbena pogojenost vzgoje.
Pluralizem vzgojnih teorij
JUNIJ
Ponavljanje in utrjevanje

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

Minimalni standard, ocena 6 (šest - zadostno) Minimalni cilji so doseženi, ko dijak: zna le okvirno, približno in pomanjkljivo obnoviti obravnavano snov; ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Specifično: pozna nekaj terminologije; točno reproducira (v pisni in/ali ustni obliki) definicije pojmov in procesov, a jih ne analizira. Dijak je zato na koncu štirimesečja oz. šolskega leta ocenjen z oceno 6 (šest), ko: 1) je srednja ocenja vseh pisnih nalog vsaj 5,5; 2) ko je srednja ocena vseh ustnih preverjanj in ostalih vsaj 5,5; 3) ko je skupna srednja ocena vsaj 5,5 ( drugo štirimesečje); 4) v primeru, da je bila ocena iz prvega štirimesečja negativna, mora biti le-ta v drugem štirimesečju v celoti pozitivna; 5) ko v zadostni meri sodeluje pri pouku (piše zapiske in bere besedila največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, vendar strpno posluša in sledi prispevkom drugih).

Nazaj