Humanistične vede

Opis vsebin

Predmet humanističnih ved zaobjema vsebine iz antropologije, pedagogike, psihologije in sociologije.
Predmet antropologije: omogoča dijakom, da spoznajo »klasične« antropološke raziskave in sodobne izsledke. Cilj predmeta je preko teorije in na empirični ravni spoznati preproste in zapletene modele v družbeno-kulturnem okolju. Dijaki bodo preko študija kulture in družbe razvijali intelektualno aktivnost. Ob preučevanju različnih družb, ki jih ponudijo metode, teorije in raziskave se bodo dijaki naučili nekaj pomembnega o svetu in tudi o sebi.
Predmet pedagogike: cilj predmeta je seznaniti dijake z osnovnimi pedagoškimi pojmi in zakonitostmi, dati znanje o vzgojnih dejavnikih in procesih. Dijaki bodo spoznali prevladujoče pedagoške tendence v posameznih zgodovinskih obdobjih in razumeli prepletenost in odvisnost pedagoških idej od ideološkopolitičnih, kulturnih, gospodarskih ter znanstvenih tendenc časa.
Predmet psihologije: uvaja dijake v poglobljeno spoznavanje duševnega delovanja, duševnih procesov, osebnosti in življenja v družbi. Prikazala bom, kako so psihološke teme navzoče v vsakdanjih okoliščinah in v interakcijskem odnosu. Dijaki naj bi bili tako zmožni povezati teorijo – vsebine z življenjskimi in aktualnimi vprašanji, ki bodo lahko iztočnice za živahno soočanje mnenj v razredu.
Predmet sociologije: omogoča dijakom razumevanje človeka kot družbenega bitja in razumevanje konteksta, ki je del človeka samega. Cilj predmeta je razvijanje občutljivosti za zaznavanje družbenih problemov in za njihovo sociološko obravnavo, kritično vrednotenje in primerjav različnih podatkov o družbenih pojavih. Dijaki bodo poglobili sociološke teorije in pojme in naj bi bili zmožni uporabiti le-te pri razumevanju in pojasnjevanju družbenih pojavov.
Dijaki bodo v drugem bieniju postopno usvojili naslednja znanja:
podrobno bodo spoznali posamezne argumente iz področja antropologije, pedagogike, psihologije in sociologije;
spoznali bodo ideje in delovanja teoretikov;
navajali bodo primere za pojasnjevanje vsebin;
razširili bodo poznavanje strokovne atropološke, pedagoške, psihološke in sociološke terminologije;
pridobili bodo znanje za analizo in dekodifikacijo psiholoških značilnosti posameznika v sodobni kompleksni družbi;
pridobili bodo znanje za analizo in dekodifikacijo dogajanja na družbeno-socialnem področju v sodobni kompleksni družbi.
Dijaki bodo v drugem bieniju postopno usvojili naslednje zmožnosti in sposobnosti:
razčlenjevanje in utemeljevanje lastnih spoznanj o antropoloških, pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanjih v ustni in pisni obliki;
ustrezna raba terminologije;
razumenvanje in analiza strokovnih besedil;
uporaba pridobljenih znanj pri razmišljanju o aktualnih problemih s področja psihologije in sociologije;
sposobnost za kritično opazovanje in presojanje dogajanj na področju psihologije in sociologije;
sposobnost za odkrivanje skladnosti/neskladnosti med teoretičnimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami;
sposobnost za preoblikovanje pridobljenih znanj v luči osebnih izkušenj, spoznanj in hipotez;
sposobnost za samostojno pridobivanje informacij in znanj iz različnih virov.

SEPTEMBER
ANTROPOLOGIJA
Uvod v antropologijo:
Življenjski prostor in raznolikost razvojnih pogojev
Raznolikost reprezentacije sveta: kultura, pomeni, verovanja (odlomki)
OKTOBER/NOVEMBER
Sociologija (uvod):
Razvoj sociološke misli
Teoretske perspektive v sociologiji:
Funkcionalizem
Konfliktne teorije
Interakcionizem
NOVEMBER
Kultura, družba, posameznik:
Kultura
Znak, jezik, govor
Množični mediji (odlomki)
Socializacijski procesi (odlomki)
DECEMBER
Predmet in razvoj psihologije:
Psihologija kot znanost
Psihološke smeri
Učenje: od enostavnega do kompleksnega
Klasično pogojevanje: I. Pavlov
Instrumentalno pogojevanje: E.L. Thorndike in B.F. Skinner
Modelno učenje: A. Bandura
Učenje z razumevanjem in vpogledom: W. Köhler
JANUAR
Učenje in pomnjenje:
Kognitivna psihologija
Kaj je učenje?
Spomin
Kako se informacija shrani v spomin
FEBRUAR
Inteligentnost:
Merjenje inteligentnosti
Prirojenost in pridobljenost inteligentnosti
Medosebne in medskupinske razlike v inteligentnosti
Teorije inteligentnosti
MAREC/APRIL
Družbena struktura:
Delovanje družbenih skupin
Skupinska dinamika
Družbena neenakost in mobilnost:
Teoretične razlage družbene slojevitosti
Raziskovanje družbene neenakosti
MAJ
Vzgoja in izobraževanje v srednjem veku: Tomaž Akvinski
Vzgoja in izobraževanje v humanizmu in renesansi: Erazem Rotterdamski, Vittorino da Feltre, J.A. Komenski
Reformacija in protireformacija: Trubar in začetki slovenskega šolstva. Pojmovanje vzgoje in izobraževanja v razsvetljenstvu: J.J. Rousseau
JUNIJ
Ponavljanje in utrjevanje

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

Minimalni standard, ocena 6 (šest - zadostno) Minimalni cilji so doseženi, ko dijak: zna le okvirno, približno in pomanjkljivo obnoviti obravnavano snov; ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Specifično: pozna nekaj terminologije; točno reproducira (v pisni in/ali ustni obliki) definicije pojmov in procesov, a jih ne analizira. Dijak je zato na koncu štirimesečja oz. šolskega leta ocenjen z oceno 6 (šest), ko: 1) je srednja ocenja vseh pisnih nalog vsaj 5,5; 2) ko je srednja ocena vseh ustnih preverjanj in ostalih vsaj 5,5; 3) ko je skupna srednja ocena vsaj 5,5 ( drugo štirimesečje); 4) v primeru, da je bila ocena iz prvega štirimesečja negativna, mora biti le-ta v drugem štirimesečju v celoti pozitivna; 5) ko v zadostni meri sodeluje pri pouku (piše zapiske in bere besedila največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, vendar strpno posluša in sledi prispevkom drugih).

Nazaj