HUMANISTIČNE VEDE
Opis vsebin
Predmet humanističnih ved zaobjema vsebine iz antropologije, pedagogike, psihologije in sociologije. Predmet antropologije: omogoča dijakom, da spoznajo »klasične« antropološke raziskave in sodobne izsledke. Cilj predmeta je preko teorije in na empirični ravni spoznati preproste in zapletene modele v družbeno-kulturnem okolju. Dijaki bodo preko študija kulture in družbe razvijali intelektualno aktivnost. Ob preučevanju različnih družb, ki jih ponudijo metode, teorije in raziskave se bodo dijaki naučili nekaj pomembnega o svetu in tudi o sebi. Predmet pedagogike: cilj predmeta je seznaniti dijake z osnovnimi pedagoškimi pojmi in zakonitostmi, dati znanje o vzgojnih dejavnikih in procesih. Dijaki bodo spoznali prevladujoče pedagoške tendence v posameznih zgodovinskih obdobjih in razumeli prepletenost in odvisnost pedagoških idej od ideološkopolitičnih, kulturnih, gospodarskih ter znanstvenih tendenc časa. Predmet psihologije: uvaja dijake v poglobljeno spoznavanje duševnega delovanja, duševnih procesov, osebnosti in življenja v družbi. Prikazala bom, kako so psihološke teme navzoče v vsakdanjih okoliščinah in v interakcijskem odnosu. Dijaki naj bi bili tako zmožni povezati teorijo – vsebine z življenjskimi in aktualnimi vprašanji, ki bodo lahko iztočnice za živahno soočanje mnenj v razredu. Predmet sociologije: omogoča dijakom razumevanje človeka kot družbenega bitja in razumevanje konteksta, ki je del človeka samega. Cilj predmeta je razvijanje občutljivosti za zaznavanje družbenih problemov in za njihovo sociološko obravnavo, kritično vrednotenje in primerjav različnih podatkov o družbenih pojavih. Dijaki bodo poglobili sociološke teorije in pojme in naj bi bili zmožni uporabiti le-te pri razumevanju in pojasnjevanju družbenih pojavov. Dijaki bodo v drugem bieniju postopno usvojili naslednja znanja: podrobno bodo spoznali posamezne argumente iz področja antropologije, pedagogike, psihologije in sociologije; spoznali bodo ideje in delovanja teoretikov; navajali bodo primere za pojasnjevanje vsebin; razširili bodo poznavanje strokovne atropološke, pedagoške, psihološke in sociološke terminologije; pridobili bodo znanje za analizo in dekodifikacijo psiholoških značilnosti posameznika v sodobni kompleksni družbi; pridobili bodo znanje za analizo in dekodifikacijo dogajanja na družbeno-socialnem področju v sodobni kompleksni družbi. Dijaki bodo v drugem bieniju postopno usvojili naslednje zmožnosti in sposobnosti: razčlenjevanje in utemeljevanje lastnih spoznanj o antropoloških, pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanjih v ustni in pisni obliki; ustrezna raba terminologije; razumenvanje in analiza strokovnih besedil; uporaba pridobljenih znanj pri razmišljanju o aktualnih problemih s področja psihologije in sociologije; sposobnost za kritično opazovanje in presojanje dogajanj na področju psihologije in sociologije; sposobnost za odkrivanje skladnosti/neskladnosti med teoretičnimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami; sposobnost za preoblikovanje pridobljenih znanj v luči osebnih izkušenj, spoznanj in hipotez; sposobnost za samostojno pridobivanje informacij in znanj iz različnih virov. SEPTEMBER Raziskovalne metode v humanističnih vedah Metoda opazovanja Korelacijske študije Metoda spraševanja Študije primera Eksperiment Psihološki test Sociometrična tehnika Popoulacija in vzorec OKTOBER/NOVEMBER Prostorske skupnosti: Prostror in identiteta Globalizacija Oblike prostorkega združevanja Od tradicionalne do (post)moderne skupnosti Etnija, narod, nacija: Sestavine etničnosti Etnocentrizem Etnična stratifikacija Rasa in rasizem Oblikovanje nacij in nacionalizem DECEMBER Socialna psihologija Socialni vplivi: skupinska dinamika in posameznik Poslušnost in uboganje, S. Milgram Konformnost Nasilje JANUAR Socialna psihologija Socializacija in skupine: Procesi v skupini Socialna moč in nadzor, P. Zimbardo Psihologija množic Psihološke značilnosti množic Vzpostavljanje razlik med skupinami in medskupinska diskriminacija FEBRUAR Psihologija vodenja: Psihosocialne značilnosti in tipologije vodenja Značilnosti in stili vodenja MAREC Družbeno in kulturno dojemanje odklonskosti: Učni list odklonskost Teoretične razlage odklonskosti Teorije odklonskosti: sociološke teorije in socialno-psihološke teorije Sociološke teorije odklonskosti Družbeni nadzor APRIL/MAJ Pedagogika kot znanost in odnos do drugih znanosti: naloge, položaj, pedagoške discipline. Družbena pogojenost vzgoje. Pluralizem vzgojnih teorij JUNIJ Ponavljanje in utrjevanje
Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:Minimalni standard, ocena 6 (šest - zadostno) Minimalni cilji so doseženi, ko dijak: zna le okvirno, približno in pomanjkljivo obnoviti obravnavano snov; ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Specifično: pozna nekaj terminologije; točno reproducira (v pisni in/ali ustni obliki) definicije pojmov in procesov, a jih ne analizira. Dijak je zato na koncu štirimesečja oz. šolskega leta ocenjen z oceno 6 (šest), ko: 1) je srednja ocenja vseh pisnih nalog vsaj 5,5; 2) ko je srednja ocena vseh ustnih preverjanj in ostalih vsaj 5,5; 3) ko je skupna srednja ocena vsaj 5,5 ( drugo štirimesečje); 4) v primeru, da je bila ocena iz prvega štirimesečja negativna, mora biti le-ta v drugem štirimesečju v celoti pozitivna; 5) ko v zadostni meri sodeluje pri pouku (piše zapiske in bere besedila največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, vendar strpno posluša in sledi prispevkom drugih).