Humanistične vede

Opis vsebin

V prvem bieniju bodo dijaki:
1) pridobili novo strokovno izrazoslovja, s katerim bodo lahko obravnavali in pravilno razumeli argumente humanističnih ved;
2) spoznali glavne tematike, ki jih obravnavajo posamezne humanistične vede;
3) pridobili znanja na podlagi specifičnih besedil;
4) izrazili pridobljeno znanje v pisni in ustni obliki;
5) sklepali na podlagi naučenega in povezovali teoretične elemente s praktičnimi primeri;
6) razvili sposobnost kritičnega dojemanja in ocenjevanja obravnavanih argumentov.

SETPTEMBER
Raziskovalne metode:
Načela znanstvenega spoznanja
Faze ali stopnje raziskovalnega dela
Proces oblikovanja znanstvenega spoznanja.
OKTOBER
Raziskovalne metode:
Metode raziskovanja: metode spraševanja, opazovanje, življenjske zgodbe, eksperiment
NOVEMBER
Proučevanje duševnosti:
Prve predstave o duševnosti
Razlage filozofov
Usmeritve v srednjeveškem razmišljanju
Razmišljanje o duševnem življenju v moderni dobi
Temelji duševnega delovanja:
Organska podlaga duševnosti
Živčni sistem
Možgani
DECEMBER
Izvor duševnosti:
Vpliv dednosti
Vpliv okolja
Pomen samodejavnosti
Raziskave enojajčnih dvojčkov
Interakcija med dejavniki razvoja
Pomen in vloga različnih oblik komunikacije
Pomen sporazumevanja s pomočjo govora
Biološke osnove za razvoj govora
Komunikacijski proces
Verbalna in neverbalna komunikacija
JANUAR/FEBRUAR
Družbena geografija: demografija
Razporeditev in gostota prebivalstva po svetu
Naraščanje in padanje števila prebivalcev
Selitve
Sestava prebivalstva
MAREC
Družbena neenakost in mobilnost:
Oblike družbene slojevitosti
Določnice družbene slojevitosti
Družbena slojevitost v sodobnih družbah
Revščina (opredelitev revščine)
Družbena mobilnost
APRIL/MAJ
Pedagogika
Obdobja, ki predstavljajo pedagoško sklenjene celote:
Antično obdobje: Platon, Aristotel in Seneka
Srednji vek
Reformacija in protireformacija
JUNIJ
Utrjevanje

Dijak bo ob zaključku šolskega leta ocenjen pozitivno, če:

Minimalni standard, ocena 6 (šest - zadostno) Minimalni cilji so doseženi, ko dijak: zna le okvirno, približno in pomanjkljivo obnoviti obravnavano snov; ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Specifično: pozna nekaj terminologije; točno reproducira (v pisni in/ali ustni obliki) definicije pojmov in procesov, a jih ne analizira. Dijak je zato na koncu štirimesečja oz. šolskega leta ocenjen z oceno 6 (šest), ko: 1) je srednja ocenja vseh pisnih nalog vsaj 5,5; 2) ko je srednja ocena vseh ustnih preverjanj in ostalih vsaj 5,5; 3) ko je skupna srednja ocena vsaj 5,5 ( drugo štirimesečje); 4) v primeru, da je bila ocena iz prvega štirimesečja negativna, mora biti le-ta v drugem štirimesečju v celoti pozitivna; 5) ko v zadostni meri sodeluje pri pouku (piše zapiske in bere besedila največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, vendar strpno posluša in sledi prispevkom drugih).

Nazaj