Pred kratkim smo se dijaki klasičnega liceja Primoža Trubarja odpeljali v Oglej, da bi bolje spoznali svoje kulturne korenine in utrdili znanje, ki ga pridobivamo v šoli.
Oglej (latinsko Aquileia) je bil za časa Rimljanov deveto najpomembnejše mesto rimske republike. Imel je velik obseg in bil za takratne čase moderno, kulturno in tudi ključno strateško središče za celoten imperij. Mesto je bilo ustanovljeno leta 181 pr. Kr., ko so severovzhodne meje imperija bile izpostavljene številnim barbarskim napadom, kar je privedlo do odločitve rimskega senata, da pošlje na to območje tri ugledne rimske može (Kornelija Scipiona Naziko, Gaja Flaminija in Lucija Manlija Acidina), da bi ustanovili rimsko naselbino in branili meje pred barbarskimi vdori.
Najprej smo si ogledali oglejski Starokrščanski muzej, v katerem je vodička razlagala prve krščanske zapise na ostankih grobnic, nato baziliko in na koncu še Narodni arheološki muzej.
Tu smo občudovali čudovite mozaike, ki so med najbolj prepoznavnimi ostalinami Ogleja, saj pripovedujejo o stoletjih cvetoče rimske naselbine. Mozaični okrasi nam pogosto govorijo o mitih in navadah starih Rimljanov.
Eden izmed teh prikazuje deklico Evropo, ki sedi na biku.
Čeprav je mozaik fragmentiran, lahko občudujemo njegovo lepoto in spretnost obrtnika, ki je izdelal umetnino.
Mit o Evropi pripoveduje o Zevsovi ljubezni do dekleta po imenu Evropa. Nekega dne je mladenka nabirala cvetlice na travniku, kjer so se pasli biki. Ko jo je grški bog videl, se je vanjo zaljubil. Naročil je Hermesu, naj usmeri vse bike proti plaži. Da bi se Zevs približal Evropi, se je spremenil v mogočnega bika. Prišel je zraven in dekle se ga je sprva balo. Nato je opazilo, da je bil bik dober in zato se je nanj usedlo. Zevs je izkoristil priložnost in ugrabil Evropo. Peljal jo je prek morja do Krete, kjer ji je razkril svojo pravo naravo. Naslednje jutro se je Evropi prikazala Afrodita in ji povedala, da se bo del sveta, na katerem je pristala, imenoval Evropa. Zevs je za dekle ustvaril ozvezdje Bika.
Mozaiki niso uprizarjali samo mitov, ampak so upodabljali tudi trenutke iz vsakdanjega življenja: tak primer je mozaik, ki so ga arheologi izkopali v 19. stoletju v nekem rimskem domusu, in sicer v prostoru, ki je bil namenjen obedovanju (triklinij).
Mozaik prikazuje motiv nepočiščenih tal takoj po pojedini, ki so pokrita z ribami, listjem vinske trte, različnimi sadeži (oljkami, jabolki, hruškami, češnjami, figami, grozdjem, mandlji in kostanji). Zraven leži žlica; po običaju so jo Rimljani puščali na tleh. Le ko so vse počistili, so lahko pobrali pribor ali hrano, kajti so verjeli, da vse to, kar je padlo na tla, je postalo last Hada – podzemskega sveta. V sredini je bila slika mačke, ki grabi ptico. Žal se nam centralni del mozaika ni ohranil.
Na koncu pa smo se lahko še sami preizkušali v branju grobnih napisov, kjer smo odkrili značilnosti izrazov, ki razlikujejo posvetne napise od religioznih.
Ekskurzija je bila tudi dobra priložnost za medsebojno druženje, saj je za naš klasični licej značilno prav to: na »majhni« šoli večkrat nastanejo velika prijateljstva.
Dijaki in dijakinje V.gimn.