DIJAKI ZNANSTVENEGA LICEJA NA UNG

DIJAKI ZNANSTVENEGA LICEJA NA UNG

Z letošnjim šolskim letom je steklo tesnejše sodelovanje med licejskim polom Trubar-Gregorčič in Univerzo iz Nove Gorice, ki je naš zavod vključila v skupino t.i. partnerskih srednjih šol. Pobuda UNG, ki med drugim predvideva organizacijo predavanj in naravoslovnih dni, se uvršča v sklop dejavnosti formativnega usmerjanja, ki dijakom omogočajo bolj ozaveščeno izbiro nadaljnjega študija in bodočega poklica.

Sodelovanje med našo šolo in UNG se je začelo v mesecu novembru z obiskom prof. Gvida Bratine, ki nam je predaval o grafenu, nadalje smo dijaki 3., 4. in 5. razreda znanstvenega liceja obiskali Univerzo v Rožni dolini, kjer smo poslušali predavanje o protivirusnih proteinih. V istem mesecu sta bila na sporedu še predavanje o TiO2 na naši šoli ter obisk e-Hiše – novogoriške hiše poskusov, kjer smo si ogledali multimedijsko razstavo o trajnostnem razvoju TESSI.

GRAFEN: VZHAJAJOČA ZVEZDA NANOZNANOSTI

Da je grafen vzhajajoča zvezda nanoznanosti, je povsem jasno vsem modernim fizikom, inženirjem in kemikom, ki si že vrsto let belijo glave z nanotehnologijami. Po mnenju največjih znanstvenikov bo nov material, ki ga danes poznamo kot grafen, s svojo odpornostjo, prevodnostjo ter gibljivostjo, revolucioniral svet.

Osnovni gradnik je pri grafenu ogljik. Pri približanju dveh atomov ogljika tvorijo zunanji elektroni kovalentno vez in elektronski oblak, ki znatno poveča prevodnost snovi. Ko se 6 ogljikovih atomov poveže v ciklično strukturo, nastane heksagonalna oblika s koti 120°. Motiv, imenovan tudi osnovna celica ogljika, se nato v ravnini neštetokrat ponovi in tvori plast debeline enega atoma. Pri taki razporeditvi se elektroni obnašajo na poseben način, saj jim energijska stanja omogočajo izrazito gibljivost. Posledica tega je izjemna prevodnost, ki bo v bodočnosti omogočala uporabo grafena v televizorjih, tranzistorjih računalnikov ter drugih elektronskih napravah. Zaradi kovalentnih vezi, ki povezujejo ogljikove atome, je grafen izredno močen, istočasno pa tudi tako upogljiv, da se lahko naguba kakor svila.

O grafenu vemo dandanes še razmeroma malo, saj je od njegovega odkritja minilo le desetletje. Iz dneva v dan pa odkrivajo znanstveniki nove aplikacije tega materiala in bliža se čas, ko bo grafen uporaben v vsakdanjem življenju. Iz njega bodo izdelovali lažje in upogljive mobilne telefone, neprebojne jopiče, moderna letala, kompozite izjemnih lastnosti in še marsikaj.

Jernej Terpin, 5. Z

PROTIVIRUSNI PROTEINI – POVZROČITELJI MUTACIJ V ČLOVEŠKEM GENOMU

Profesorica Nika Lovšin nam je na kratko predstavila dogajanje v jedru celice, kjer se nahaja DNA. To je molekula, ki nosi genetsko informacijo. Sestavljena je iz manjših enot, genov, ki določajo izgled in funkcijo celice, vendar ti predstavljajo le majhen del celotne molekule. DNA gradijo tudi transpozoni in retrotranspozoni, ki so gonilna sila pri evkariontski evoluciji, saj razlikujejo človeka od opice. Ti imajo to značilnost, da se premeščajo znotraj molekule DNA, se vključujejo v funkcionalne gene in tako spreminjajo njihovo izražanje. Po mnenju znanstvenikov izvirajo retrotranspozoni iz virusov, ki so se v teku evolucije vgradili v človeški genom; nekateri virusi se namreč replicirajo na podoben način kot retrotranspozoni.

V sklopu raziskav za razvoj protivirusnih terapij proučujejo znanstveniki delovanje retrotranspozonov. Odkrili so človeški protein z družine APOBEC, ki preprečuje replikacijo retrotranspozonov in številnih retrovirusov, tudi virusa humane imunske pomanjkljivosti, HIV. APOBEC proteini so izjemno pomembni za razvoj naravne imunosti človeškega organizma. Pred kratkim pa so odkrili tudi njihovo temno plat: povzročajo namreč nastanek velikega števila mutacij, ki imajo za posledico pojavnost različnih vrst raka. Delujejo torej kot najmočnejša kancerogena sredstva. Proučevanje APOBEC proteinov postaja zato čedalje bolj obetavno, saj je sedaj usmerjeno v izdelavo strategij za preprečevanje rakastih obolenj.

Karin Vižintin in Sanja Vogrič, 3. Z