Klasični licej

Klasični licej Primoža Trubarja - kratka predstavitev

Klasični licej seznanja mlade z antično kulturo, ki je temelj evropske civilizacije. S poglobljeno humanistično pripravo, ki se celovito zliva z znanstvenimi predmeti, predmetnik klasičnega liceja izostri čut za jezikovne zakonitosti in za vesten pristop k delu.

V iskanju novih ustvarjalnih ravnovesij med vrednotami izročila in izzivi bodočnosti privzgaja v dijaku kritično razumevanje in odprtost do vsakega znanja in do neponovljivih dragocenosti človekovega duha.

PREDMETNA PODROČJA:
KLASIČNI JEZIKI: LATINŠČINA, GRŠČINA
LITERATURA:  SLOVENŠČINA, ITALIJANŠČINA, ANGLEŠČINA
ZGODOVINSKO-FILOZOFSKO: ZGODOVINA, FILOZOFIJA, ZGODOVINA UMETNOSTI
ZNANSTVENO: MATEMATIKA, NARAVOSLOVJE, FIZIKA

ZNAČILNOSTI LICEJSKE IZOBRAZBE

Široka splošna kultura, v kateri se tradicija zahodne civilizacije spaja z izzivi moderne znanosti.
➢  Sistematična metoda dela, ki si jo dijaki privzgojijo ob filološkem branju obravnavanih besedil.
➢  Sposobnost reševanja problemov, ki temelji na teorizaciji in abstrakciji. Dijak se problematik loteva celostno.
➢  Kritični pristop, ki dijaku omogoča nadaljnje  samostojno učenje.

 

SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA KLASIČNEGA LICEJA TRUBAR

 

Klasični licej seznanja mlade z izročilom antike, na katerem temeljita moderna evropska civilizacija in humanistična kultura. S poglobljeno jezikovno, zgodovinsko in filozofsko pripravo, ki se celovito zliva z znanstvenimi znanji, predmetnik klasičnega liceja izostri čut za zakonitosti jezika, za estetiko ter privzgoji vesten in metodičen pristop do dela.

Povezovanje med humanističnimi vrednotami izročila in izzivi sedanjosti ter zavest, da se vsa znanja med seboj prepletajo, spodbudita medpredmetni in celostni pristop do učnih vsebin, privzgajata kompetenco samostojnega reševanja kompleksnih problemov, kritično presojo in miselno odprtost do vsakega vedenja ali kulture.

 

Program klasičnega liceja predvideva v prvem dvoletju usvajanje osnove obravnavanih predmetov in njim primerne učne metode, ki temeljijo na privzgoji in razvoju spretnosti logičnega sklepanja, utrjevanju jezikovnih kompetenc in sistematizaciji znanja.

V naslednjem dvoletju dijaki poglobijo problemsko obravnavo in razširijo kulturno obzorje z novimi predmeti in znanji. Postopoma izgrajujejo samostojnost v učenju in sposobnost kritične presoje, ki temelji na poglabljanju predelanih vsebin.

Nadgrajevanje znanja je v zadnjem letniku usmerjeno v pripravo na zaključni državni izpit in v izbiro nadaljnje študijske ali življenjske poti.

 

Ob tradicionalnem predmetnem pouku so nepogrešljiv del učno-vzgojnega procesa predavanja, kulturni dogodki, izleti in ekskurzije, ki dijakom nudijo priložnost za interdisciplinarno uporabo pridobljenih znanj, predvsem pa jim omogočijo, da spoznajo kulturno okolje in prostor iz katerega izhajajo in v katerem živijo.

Del večletnega učnega programa postavlja v ospredje tudi spoznavanje in vrednotenje prostora, kateremu šola pripada. Zaradi tega dijaki v prvih treh letih obiščejo vsaj tri kulturno zgodovinsko pomembna prizorišča v bližnji okolici, in sicer: Oglej in Gradež, Vipavsko dolino, Soško dolino, Trst, Kras, Čedad in Benečijo. V četrtem in petem letniku pa klasični licej namenja pozornost spoznavanju osrednjega slovenskega prostora.

V luči spoznavanja svetovno pomembnih umetniških in kulturnih središč klasični licej nudi možnost, da si dijaki v petletju na večdnevnih izletih ogledajo dve kulturno in umetniško pomembni italijanski mesti ali deželi, eno srednjeevropsko prestolnico, eno zahodno evropsko prestolnico. En izlet pa je posvečen antiki.

Letno si dijaki ogledajo tudi odmevnejšo razstavo v naši ali bližnjih deželah in umetniško razstavo v mestu.

SPECIFIČNA PONUDBA KLASIČNEGA LICEJA ZA ŠOLSKO LETO 2014/15

Spoznavanje samega sebe in sveta, ki nas obdaja, v tesnem dialogu s kulturami, ki so časovno lahko tudi oddaljene, a so v ospredje postavile vrednote humanizma, je gotovo velik izziv za mladega človeka, ki se vsestransko razvija. Ponudba klasičnega liceja se zato osredotoča na dejavnosti, ki naj bi mlademu človeku dodatno spodbudile aktivno željo soočanja z neminljivimi vrednotami kulture.

Ogled razstav

K doseganju tega cilja veliko pripomore estetsko doživetje, ki ga še posebno navdihuje pojmovanje lepote v antičnem svetu. V ta namen si bodo dijaki bienija ogledali med letošnjim šolskim letom dve razstavi.

Na prvi, v tržaškem mestnem muzeju, bodo odkrivali umetnost grških vaz, mitoloških podob in prišli v neposreden stik z grško kulturo.

Druga razstava, ki je nameščena v Trevisu, bo dijakom razkrila nekatere skrivnosti in umetnosti dežele vzhajajočega sonca – Japonske.

 

Sodelovanje z novogoriško univerzo

Spekter utečenih učnih dejavnosti bomo dodatno razširili s predavanjem o antični temi v sodelovanju z novogoriško univerzo.

 

Vodiči FAI

Dijaki prvega in drugega klasičnega liceja bodo sodelovali pri pobudi »Giornate FAI di primavera.« Zato se bodo usposabljali kot vodiči, ki bodo obiskovalce spremljali po kulturnih znamenitostih Goriške.

 

Delavnice v odkrivanju korenin Goriške

Dijaki trienija bodo v sklopu obletnice velike vojne poglobili vojno tematiko v širši barvni paleti. Za dijake tretjih razredov bo prof. Černic organiziral delavnice na temo: Obujanje spomina na prvo svetovno vojno. Predviden je tudi izlet v Debrecen ter Oradeo in to v sklopu projekta »La guerra degli altri«.

Dijaki zadnjega letnika pa so vključeni v mednarodni projekt poučevati Veliko vojno, pri katerem prihaja v ospredje soočanje različnih dojemanj prve svetovne vojne. V sklopu tega projekta so se dijaki udeležili izleta v Koetschach in simpozija o prvi svetovni vojni v Vidmu.

Izlet

Samosvoj in za dijake izjemen pomen ima večdnevni izlet, ki se ga že po dolgoletni šolski tradiciji udeležijo dijaki vseh razredov klasičnega liceja. Letos sta bila dana v pretres dva predloga: odkrivanje zahodnega evropskega kulturnega prostora (nekdanje Tostranske in Onostranske Galije) ali spoznavanje antičnih kulturnih znamenitosti in objektov v Grčiji. Tega izleta naj bi se udeležili dijaki prvih štirih razredov. Dijaki zadnjega letnika pa naj bi se skupaj z vrstniki ogledali sedeže evropskih inštitucij v Bruslju in Strasbourgu. V primeru, da izlet ne bo izvedljiv, si bodo ogledali Berlin.

PriponkaVelikost
PDF icon Zgibanka Trubar638.44 KB