TROKRPI JAVOR

p { margin-bottom: 0.21cm; }
TROKRPI JAVOR              KS 
Acer monspessulanum  L. 
Acero minore
 
DRUŽINA:  Javorovke  (Aceraceae)
   
IZVOR IN RASTIŠČE:
Drevo uspeva po vsej južni Evropi, od Pirenejev do Male Azije in v severni Afriki. Kot javor potrebuje svetla mesta in zelo veliko toplote, dobro prenaša suho podnebje. Uspeva na kamnitih in apnenih tleh, zato ga sadijo, kjer je pokrajina skalnata in je podnebje precej suho. Srečujemo ga prosto na naših kraških pokrajinah in kot okrasno drevo v parkih, vrtovih in živih mejah. 
 
OPIS RASTLINE:
Trokrpi javor ima veliko, živahno in razraslo krošnjo. Ker so številne veje  krajše in bolj zbrane ob deblu, je krošnja gostejša in ožja kot pri ostalih javorih. Visok je 6 - 7 m.
DEBLO. Skorja je pri mladem drevesu gladka, kasneje pa po celem razpoka. Je sivo rumene do sivo črne barve. Mladi poganjki so rdeče sivi, tanki in gladki.
LISTI trokrpega javora so med vsemi evropskimi vrstami javorov najmanjši. So trokrpi, gladki, usnjati, na zgornji strani svetleče zeleni, na spodnji temnejši.
CVETOVI se razvijejo junija, preden drevo olista. So dvospolni, majhni, zelenkasto rumeni, združeni v maloštevilna češuljasta socvetja.
PLODOVI so 2 - 3 cm dolgi, krilati in viseči plodiči, krili sta vzporedni, na bazi zoženi, dolgi 2 - 3 cm.
RAZMNOŽUJE se s semeni.
  
ZANIMIVOSTI:
Drevo je dobilo ime po mestu Montpellier v južni Franciji.
Trokrpi javor ima najtrši in najgostejši les med vsemi evropskimi javori. Les je rdečkaste barve, gospodarsko nepomemben.
 
DAROVALEC:
Profesorica Danja Bregant