TISA

p { margin-bottom: 0.21cm; }
TISA (f)                PC
Taxus baccata (f) L. 
Tasso (f)
 
DRUŽINA:  Tisovke  (Taxaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Tisa prihaja iz Evrope, Irana in Alžirije. Danes je razširjena skoraj po vsej Evropi, severni Afriki in Aziji do Kavkaza. Dobro uspeva predvsem v zračnih in vlažnih območjih z apnenčasto podlago, prav tako dobro se drži tudi v samotnem senčnem kotu, vendar pa je zaradi strupenosti pri nas postala izredno redko drevo. Raste pretežno raztreseno in posamič v gozdovih in le redko v bolj strnjenih sestojih. Odporna je proti onesnaževanju. Krajevna imena v Sloveniji pričajo o njeni nekdanji razširjenosti. Zdaj je tam z zakonom zavarovana.
Tisa doseže zelo visoko starost, vendar te ne moremo izračunati s štetjem letnic na preseku debla, ker jih tisa ne tvori. Omenjajo primerke stare 1500 let.
V Sloveniji raste lepa stara tisa v Stranah pod Nanosom, njeno starost cenijo na okrog 500 let.
V Gorici so zelo lepi stari primerki v parku pred šempetrskim mejnim prehodom, pod goriškim gradom, ob prefekturi, v Ljudskem vrtu.
 
OPIS RASTLINE:
Rastlina je zimzelen, dvodomen iglavec. Krošnja je okroglaste ali nepravilne oblike in široka. Veje lahko izraščajo zelo nizko. Drevo raste zelo počasi, a doseže tudi 20 m višine.
DEBLO je pogosto že zelo nizko razdeljeno. Sprva je gladko z rdečkasto-rjavo skorjo, ki sčasoma razpoka in se značilno lupi v luskah in trakovih. Pri starih drevesih je deblo v sredini votlo.
Debela debla tis so v resnici sestavljena iz več manjših debel, ki so se razvila okrog glavnega debla in se končno zrasla z njim.
Nove VEJE s številnimi temnimi iglicami poganjajo po vsej dolžini debla.
Ploščate IGLICE, nameščene v dveh redeh, so rahlo ukrivljene proti zunanjosti. Zgoraj so temno, spodaj pa svetlo zelene.
Cveti marca in aprila. MOŠKI CVETOVI so majhni O,6 cm in rumeni. Rastejo v socvetju 5 - 6 prašnikov v zalistjih iglic na skupnem stebelcu, ki ga pri dnu obdajajo majhne luske. V njih nastaja veliko peloda. Zeleni in majhni ŽENSKI CVETOVI, ki uspevajo posebej na ženski rastlini, so na koncu cvetne osi in nosijo eno samo semensko zasnovo, pod njo pa je obročasta nabreklina. Na vrhu ovoja semenske zasnove se pojavi lepljiva kapljica, ki lovi pelod. Zasnova semenskega plašča je v tem stanju že vidna, razvije pa se šele ob zorenju semena. Iz njih nastane za ptiče užiten PLOD "arilus", dolg 1,2 cm, ki ga sestavljata mesnat in škrlatno rdeč semenski plašč in eno samo seme. Trda semena potujejo cela skozi prebavni sistem ptičev brez škode in nazadnje še vedno lahko kalijo.
RAZMNOŽUJE se s semeni.
 
ZANIMIVOSTI:
Listi, semena in tudi skorja tise so močno strupeni. Vsebujejo alkaloid taksin. Užiten je le rdeči semenski plašč arilusa. Ptiči zelo radi zobajo plodove in s tem razširjajo vrsto. Tudi konji in govedo se lahko hranijo s tiso brez vsakršnih posledic. Za odraslega človeka so že trije celi plodovi lahko smrtni (seme!), za otroka pa dva. Rastlina izumira prav zato, ker so jo v preteklosti zaradi strupenosti veliko izsekavali. Ker je postala zelo redka, je danes zaščitena vrsta.
Že antični avtorji, na primer Dioskorid in Plinij, so poznali njeno strupenost in so jo zato imenovali "drevo smrti" (tudi v italijanščini se je zanjo ohranilo ime "albero della morte"), ker je priklicala mrke prizore. Ovid si je predstavljal, da ob poti v onstranstvo rastejo tise. Rimljani so se ob dnevih žalovanja kronali z njenimi vejicami.
Vlakna v lesu so kot nekakšne vzmeti, so spiralno zgoščena in zelo odporna, zato je les kompakten in hkrati prožen. V srednjem veku je bil tisov les zelo cenjen, uporabljali so ga pri izdelavi lokov.
Zaradi počasne rasti tisov les danes ni gospodarsko pomemben, čeprav je lepo žilav in ga je mogoče gladiti z odličnimi rezultati.
Ker spada tisa med evolucijsko starejše vrste, poznamo ostanke in fosile iz terciarja.
Vrtnarji so vzgojili različke z rumenimi ali progastimi semenskimi ovoji ali pa pritlikave razprostrte grme, medtem ko je tisa v naravi pokončna. Take sadijo po vrtovih in parkih in jim dajejo različne oblike, ker zelo dobro prenašajo obrezovanje. Ni drevesa, ki bi tako potrpežljivo prenašalo vrtnarjevo fantazijo, tisa se je res uspešno prilagodila na skupno življenje s človekom.
Tisa lepo raste v senci drugih dreves, vendar malo drugih rastlin lahko uspeva v njeni senci.
 
DAROVALEC:
trgovina Il Bottone Nadje Sošol    -    maj 1998