TEREBINT

p { margin-bottom: 0.21cm; }
TEREBINT                  KS 
Lihopernata rujevina  
Pistacia terebinthus L.
Terebinto
 
DRUŽINA:  Octovke  (Anacardiaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Habitat te rastline je med listopadnimi drevesi sredozemske makije, v submediteranskih območjih na apnenčastih tleh, po prisojnih, suhih, skalnatih, gruščnatih in kamnitih pobočjih ter v svetlih gozdičih. Pri nas je redkejša, bolj razširjena je na jugu, na primer na Siciliji, kjer spremlja nasade pistacije.
Najdemo jo tudi v evropskih vrtovih, vendar je le redko sajena kot okrasna rastlina.
 
OPIS RASTLINE:
Rastlina je večji grm ali manjše drevo z lahkotno široko krošnjo, zraste do 8 m visoko, v premeru pa do 50 cm. Močna korenina se zlahka oprime razpok.
DEBLO je zelo razvejeno z navzgor usmerjenimi rdečerjavimi, močnimi in trdimi vejami. Je okrasto rjavo s številnimi lenticelami in hrapavo zaradi številnih majhnih okroglastih brazgotin.
Brsti so razporejeni spiralno ali nasprotno, sedeči, rdečkasti in majhni, na njih so prekrivajoče se luske.
LISTI so premenjalni in usnjati, lihopernato deljeni s 7 do 11 zašiljenimi lističi. Lističi so zelo aromatični, celorobi, jajčasti ali eliptični, njihova zgornja listna ploskev je temno zelena in svetleča, spodnja pa svetlejša in motna. Pernato ožilje je dobro poudarjeno in svetlejše.
Moški in ženski CVETOVI rastejo spomladi v socvetjih na isti rastlini, toda na različnih sestavljenih latih. Moška socvetja so debela in precej tršata, pokončna in piramidasta. Cvetovi so majhni, zelenkasti, brez venčnih listov, s 5 prašniki in velikimi škrlatno rdečimi prašnicami. Ženski cvetovi so zbrani v sestavljenih vitkih latih z manj cvetovi. Pestič ima okroglo plodnico s kratkim vratom in trodelno rdeče karminasto brazdo.
PLODOVI so koščičasti plodovi velikosti graha z enim samim diskoidalnim semenom, razvijejo se v grozdih. Zreli so rdeče do modro turkizne barve.
RAZMNOŽUJE se s semeni.
 
ZANIMIVOSTI:
Terebint je zdravilna smolnata rastlina. Terebintovo smolo, nekakšen mleček, so že od nekdaj uporabljali v medicini kot adstringens, ekspetorans, proti vnetjem ustne sluznice in za celjenje ran. Na vzhodu so smolo uporabljali kot žvečilo za utrditev dlesni in za boljši zadah. Liste so zaradi taninov (okrog 11%) uporabljali kot sredstvo proti kašlju in vnetju grla.
Z vrezovanjem debla pridobivajo "terpentin s Chia ali s Kipra", ki ima kemijsko in industrijsko rabo.
V terebintovi skorji je veliko čreslovine, ki jo uporabljajo za strojenje živalskih kož in kot surovino za tekstilne barve.
Terebintov les je trd, rumeno zelenkast in močno aromatičen.
Posušena skorja pri zgorevanju odišavlja prostore, ker je rastlina aromatična.
Terebint je soroden pravi pistaciji (Pistacia vera), ki prihaja iz Perzije in Arabije in se je udomačila v Italiji, skoraj izključno na Siciliji pod Etno, kjer jo zelo cenijo zaradi plodov. To vrsto naj bi uvedel cesar Vitelij. Večkrat pravo pistacijo vzgajajo s cepljenjem na terebint. Na terenih, kjer je prisoten tudi terebint, ima pistacija boljšo trgovsko vrednost.
Vbod žuželke Baizongia terebinthi povzroči razvoj velikih rdečkastih ukrivljenih, do 20 cm dolgih šišk.
 
DAROVALEC:
Profesorica Danja Bregant