SREBRNA SMREKA

SREBRNA SMREKA            PC
Picea pungens var. glauca  L.
Abete argenteo  /  Abete del Colorado
 
DRUŽINA:  Borovke  (Pinaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Njeno naravno rastišče je Skalno gorovje na jugovzhodu Združenih držav Amerike na višinah od 1800 do 3000 m in v Kanadi. V Evropo so jo prenesli sredi 19. stoletja. Srebrna bodeča smreka je zelo odporna proti zmrzali in prenese tudi zelo nizke temperature, teže raste na zelo vročih in sušnih področjih. Lepo uspeva na vsaki podlagi, tudi na najbolj vlažni ali celo močvirni. Najbolj ljubi rahla, sveža, globoka, rahlo kisla, vlažna drenirana tla. Ne prenaša pa nobenega zasenčenja in apnenčastih tal.
 
OPIS RASTLINE:
Drevo je zimzeleno in enodomno, lahko zraste 15 do 20 m visoko, v Ameriki do 35 m, kjer raste dokaj hitro. V naših parkih zraste počasneje in običajno 3 do 4 m visoko. Ima lepo široko kegljasto, stožčasto ali piramidalno krošnjo z gostimi vejami, ki se širijo vodoravno od debla. Mladi poganjki so zelo močni, odporni in vodoravni s terenom, stare veje z leti upognejo konice proti tlom. Sprva so veje zelenkasto modre, nato oranžne in vedno gladke, po čemer se ločijo od poganjkov omorike.
DEBLO je pokončno, v obsegu lahko doseže do 2,5 m. Skorja je sivkasto purpurna, luskasta in največkrat zelo razbrazdana.
IGLICE so dolge 2 – 4 cm, razmeščene redko spiralno po veji, trde, zašiljene, četverorobe in ukrivljene. Če jih zmečkamo, prijetno dišijo. Barvni pigment v iglicah, ki so izpostavljene sončni svetlobi, se oksidira v nežno sinje modro, srebrno barvo, notranje neosvetljene iglice ostanejo zelene.
MOŠKI CVETOVI so majhni in rdečkasti, pojavijo se na konceh vej.
ŽENSKI CVETOVI so sprva zelenkasti in pokončni, nato rjavkasti in viseči, razvijejo se na spodnjem delu veje.
STORŽI so rjavi, valjasti, viseči, dolgi 4-7 cm z rombastimi luskami, ki so vzdolžno nagubane. Njihova široka baza se na polovici zoži in zašili v vrh. Mladi storži so sprva zelenkasto rdeči, zreli pa postanejo svetleče rjavi.
RAZMNOŽEVANJE poteka s semeni. Marca jih posejemo v mrzel rastlinjak, v zmes peska in šote, in poskrbimo za primerno vlago do brstenja, aprila pa prenesemo rastlinice na prosto. Storže je treba nabrati, preden se odprejo, in shraniti v toplem in suhem prostoru. Možno je razmnoževanje poleti tudi prek pollesnatih potaknjencev.
 
ZANIMIVOSTI:
Rodno ime je latinskega izvora ("pix" pomeni smola) zaradi izredno velikih količin smole, ki jo izločajo nekatere vrste tega rodu. Smola bodeče srebrne smreke je znana kot alzaški strasbourški terpentin.
Vrsta pa je dobila svoje ime po zelo bodičastih srebrnih iglicah.
Zaradi lepe in polne krošnje ter posebne barve iglic je priljubljen iglavec za vrtove in parke, za katere gojijo tudi posebne cultivar. Primeren je tudi za posaditev na propadlih mestnih in industrijskih tleh.
Primerku v našem botaničnem vrtu se je kmalu po posaditvi posušil vrh. Ko smo vrh porezali, ga je nadomestila najbližnja veja, tako da ima ta smreka nadomestni vrh. To je še lepo vidno ob pozornem opazovanju.
 
DAROVALEC:
Gospod Štekar  (Zavod za Šolstvo Nova Gorica)    -    marec 1998