RUMENI DREN

RUMENI DREN          KS
Cornus mas  L.         
Corniolo     
  
DRUŽINA:   Drenovci  (Cornaceae)

IZVOR IN RASTIŠČE:
Dren je razširjen v srednji in vzhodni Evropi, Mali Aziji in Kavkazu. V Italiji raste povsod, od sredozemskega do submontanskega pasu v zmernem toplem podnebju. Je termofilna in sonceljubna rastlina, uspeva tudi na skalnatih ali kamnitih področjih. v sončnih in redkih gozdičih, najraje ima apnenčasta tla.
 
OPIS RASTLINE:
Drevo ni visoko, zraste največ 6 - 10 m, pogosteje je grm do 4 m visok.
DEBLO ima rjavo rumenkasto skorjo, ki odpada v luskah. Zaradi rumene skorje je dren tudi jeseni, ko odvrže listje, dekorativen. Skorja vsebuje veliko taninov. Ima oglate zelenosivkaste do rdečerjave veje, prekrite s ploskimi dlakami.
LISTI so enostavni, kratkopecljati, nasprotno nameščeni in celorobi, rob je rahlo valovit. Zgornja stran je zelena in gladka, spodnja pa svetlejša in dlakava. Listi so eliptično jajčasti z zašiljeno ali zaokroženo bazo in zaostreni, z ostro konico. Žile potekajo značilno v loku proti vrhu listne ploskve.
CVETOVI so rumeni, drobni, dvospolni, sedeči, združeni v kobule, obdani z ovratničkom iz štirih konkavnih lističev, ki so rahlo daljši od cvetnih listov in enako dolgi kot socvetje. Cvetovi poženejo pozimi preden drevo olista (februarja do aprila) in prvi obarvajo gozd z značilno rumenino.
PLOD je škrlatnordeč (redko rožnat ali bel) koščičast plod, podolgovato jajčasta drenjula, dolga 15 - 20 cm, mesnata, sladko kisla, užitna, posebno ob dozorelosti, z veliko koščico. V plodu je seme s tankim ovojem.
RAZMNOŽEVANJE s semeni.
 
ZANIMIVOSTI:
Latinsko ime ima rastlina verjetno po tem, ker naj bi bil les trd kot rog (cornus). Res je les trd, kompakten, odporen in enakomeren. Beljava je svetlorjava, črnjava pa rdečkasta. Iz njega izdelujejo ročaje, napere, zobce za kolesa, dele za stroje in precizne instrumente.
Večkrat ga sadijo kot okrasno rastlino, ki pa zlahka ponovno podivja.
Rumeni dren pogosto gojijo tudi zaradi njegovih plodov, drenjule, ki so užitne, vendar nimajo posebno dobrega okusa, razen ko so močno zrele. Plodovi so bili znani že od antike. Uporabljajo jih za želatine, marmelade, sirupe ali jz njimi aromatizirajo žganje.
Pomladi je v cvetovih prva hrana za čebele.
Iz semen pridobivajo olje, ki ga uporabljajo za izdelavo mila ali za razsvetljavo. Vsa rastlina vsebuje veliko rumenega barvila.

 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK