REŠELJIKA

p { margin-bottom: 0.21cm; }
REŠELJIKA                 KS 
Prunus mahaleb  L. 
Ciliegio di S. Lucia  /  Marasca
 
DRUŽINA:  Rožnic (Rosaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Domovina rešeljike je zahodna Azija. Razvija se na toplih in suhih rastiščih srednje, vzhodne in južne Evropi, v južni Turčiji, Kavkazu, severnem Iranu in Armeniji. V Italiji se razvija povsod razen na Sardiniji, manj na zahodu. Raste predvsem v nižjih predelih po grmovnatih pobočjih in kamnitih gmajnah. Najdemo jo tudi v termofilnih gozdičih in grmiščih, zlasti med puhastim hrastom, do 800 m nadmorske višine, v Siciliji do 1900 m.
Pri nas raste na Krasu, rešeljika je drevo suhih in sončnih kraških planjav, zato dobro prenaša tudi daljša sušna obdobja.
 
OPIS RASTLINE:
Rešeljika se razvije v srednjevelik grm (1 - 5 m visoko) ali nižje drevo (do 10 m), ima precej gosto in ovejano krošnjo ter močan koreninski sistem s pritlikami. 
DEBLO ima svetlosivo do rjavkasto skorjo, ki je včasih svetleča in podolžno razpokana. Veje so trnate, pokončne in upogljive, mlade veje pa so polsteno dlakave in lepljive z lenticelami in neprijetnega vonja. Sprva so svetlo zelene, potem sivo rdečkaste in končno temno sive.
LISTI so izmenični, s tankim in kratkim pecljem, listne ploskve so srčasto jajčaste ali okrogle, velike do 25 x 30 mm, zavihane navzgor od središčnega ožilja, baza je zaokrožena, vrh našiljen in rob drobno žlezasto nazobčan, svetle intenzivno zelene zgoraj in svetlejše in porasle z dlačicami spodaj. Tudi ožilje je poraslo.
CVETOVI se razvijajo aprila - maja hkrati z listi, imajo 4 – 12 drobnih belih cvetov in sestavljajo pecljata, pokončna češuljasta socvetja, ki imajo rahle peclje s prilisti. So rahlo dišeči. Venec ima 5 zelenih, jajčasto zaokroženih čašnih listov, 5 belih venčnih in jajčastih listov (do 7 mm), približno 20 prašnikov z belo nitjo in temno rumenimi prašnicami. Pestič je zelen in nedlakav.
PLODOVI so rdečkasto črni okroglasti koščičasti plodovi grenkobnega okusa, z osrednjo gladko in okroglo koščico, podobni malim češnjam.
RAZMNOŽUJE se s semeni.
 
ZANIMIVOSTI
Rodno ime Prunus so ji dodelili antični Rimljani glede na dejstvo, da številne divje rastline tega roda imajo močne lesnate trne, vrstno ime pa prihaja iz arabskega imena antičnega mesta Mahaleb  v Libanonu.
Iz plodov pridobivajo esence za likerje. Vsa rastlina vsebuje kumarin, aromatično spojino, ki je rabljena pri konfekciji sadnih esenc in za strojenje posebnih vrst tobaka.
Les je trd, zelenkast na rez, neprijetnega grenkega vonja. Ker ima tudi aromatične lastnosti, se rabi za izdelavo pip. Uporabljen je bil zaradi trdnosti in odpornosti tudi za struganje in igrače.
To divjo, rustično in krepko rastlino uporabljajo večkrat kot osnovo za cepljenje različnih vrst gojenih češenj in drugih sadnih dreves, ker je odporna proti škodljivcem.
Zelo cenjen je tudi njen med.
 
DAROVALEC:
Profesorica Harjet Dornik, Gozdna uprava FJK in razni