PUHASTI HRAST

PUHASTI HRAST               KS
Quercus pubescens  Willd.
Roverella
 
DRUŽINA:  Bukvovke  (Fagaceae) 
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Drevo je razširjeno v južni, srednji in vzhodni Evropi od Pirenejev do Male Azije, v zahodni Aziji in Kavkazu. Raste v gričevnatem in nižjegorskem svetu do 1000 m nadmorske višine. V Italiji je najbolj razširjeni hrast, razen v bolj notranjih in visokih krajih. Drevo je odporno proti suši in svetloljubno. Ta hrast je v glavnem odporen proti parazitom, manj proti metuljema Lymantria dispar in Thaumetopoea processionea (processionaria della quercia).  
 
OPIS RASTLINE:
Drevo hitro zraste do 20 m višine. Krošnja je okrogla ali poloblasta, lahko zadobi tudi grmičasto razrast.
DEBLO je zavito, a pokončno, temna sivorjava skorja je razbrazdana v manjše hrapave ploskve, kot je običajno pri hrastih.
LISTI merijo 5 – 10 cm, so manjši kot pri ostalih hrastih, razmeščeni so premenjalno, bazalni del listne ploskve je nagnjen in klinasto zožen, listni pecelj je kratek in puhast. Mladi listi so na spodnji strani puhasti, prav tako so puhasti zimski brsti in nove vejice. Med poletjem postanejo listi svetli in brez dlačic. Suhi listi ostanejo na drevesu vso zimo.
CVETOVI se pojavijo konec maja in so enospolni. Moški cvetovi so v visečih 5 cm dolgih mačicah rumeno zelene barve, ženski cvetovi zrastejo v zalistju novih poganjkov, so posamični, sesilni ali z zelo kratkim pecljem.
PLODOVI so 2,5 cm dolgi jajčasti želodi, do polovice prekriti s skledico. Odpadejo oktobra.
RAZMNOŽUJE se z želodi.
 
ZANIMIVOSTI:
Puhasti hrast sestavlja skupaj s črniko največji delež zelene površine na kraškem območju.
Veliko stoletnih dreves so uničili v preteklem stoletju za železniške prečke. Drugače je les rabljen za kurjavo najboljše kakovosti.
Želode so rabili za krmo prašičev, z njimi pa so se hranili tudi ljudje v obdobjih lakote in zmlete pekli kot kruh ali "piadine" (piadine di ghianda).
Nekateri primerki puhastega hrasta so stari tudi 1000 let. V Italiji sta znana 612 let stari puhasti hrast v Triraricu (6,30 m premera debla in 20 m višine) in 900 let stari hrast v Melari (6,30 m premera in 30 m višine).
Običajno so sadili hraste na robovih posestev, tako je mogoče na osnovi starejših primerkov ugotoviti stare meje.
 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK