Preverjanje in vrednotenje

 V zvezi s preverjanjem in vrednotenjem učnih dosežkov veljajo naslednja skupna določila:

• preverjanja znanja morajo biti dovolj pogosta in številna, da lahko nudijo jasno podobo dijakovega učenja, napredovanja in morebitnih učnih težav;
• profesorji uporabljajo različne ustne, pisne in praktične oblike preverjanja znanja. Načini in oblike preverjanja učnih dosežkov so določeni v skladu z načrtovanjem posameznih predmetnih profesorjev in zavisijo tega, katera znanja in zmožnosti so predmet preverjanja in kakšne so značilnosti posameznih predmetnih področij,
• pri predmetih, ki predvidevajo pisno oceno, pišejo dijaki vsaj tri šolske naloge na štirimesečje;
• pisna preverjanja znanja (kontrolke) ne smejo nadomestiti ustnih preverjanj;
• preverjanje in vrednotenje ne potekata samo ob zaključku posameznih učnih enot oziroma modulov, ampak tudi sproti , saj imata tudi formativno vrednost oziroma nalogo,
• ocenjevanje po preverjanju znanja je takojšnje in javno,
• kriteriji ocenjevanja so zajeti v učnih načrtih posameznih profesorjev; dijaki so s splošnimi kriteriji seznanjeni na začetku šolskega leta, s specifičnimi kriteriji pa pred posameznim preverjanjem .

 
Kriteriji za zaključno vrednotenje. Razredni sveti pri zaključnem vrednotenju v skladu z veljavno zakonodajo upoštevajo naslednje elemente:

1. srednja ocena pri posameznih predmetih,
2. redno obiskovanje pouka,
3. zanimanje in aktivno sodelovanje v vzgojnem dialogu,
4. redno delo in prizadevnost pri domačem utrjevanju in predelavi učne snovi,
5. napredek, ki ga je dijak dosegel pri določenem predmetu med šolskim letom.