NAVADNI KOPRIVOVEC

NAVADNI KOPRIVOVEC         KS
Celtis australis  L.         
Bagolaro  /  Spaccasassi
Sudlicher Zurgelbaum                 
Hackberry
Micocoulier
 

DRUŽINA:  Brestovke  (Ulmaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE: 
Domovina koprivovca je južna Evropa in jugozahodna Azija. Drevo uspeva samoraslo v vsem Sredozemlju na dobro osvetljenih legah.
 
OPIS RASTLINE:
Koprivovec je listopadno, do 25 m visoko drevo z visokim močnim deblom in široko nekošato krošnjo.
DEBLO ima pepelnato sivo in gladko skorjo, tudi na vejah. Mladi poganjki so dlakavi.
LISTI so ovalno podolgovati, zelo zašiljeni, močno nazobčani, rastejo na kratkem peclju, so izmenično nameščeni in hrapavi na otip. Na zgornji strani so nagrbančeni, spodnja stran pa je mehko dlakava.
CVETOVI poženejo maja, so ločenega spola na istem drevesu. Ženski dvetovi so zelenkasti, drobni, neočitni in rastejo iz zalistja.
PLODOVI so en centimeter široki okrogli, mesnati, koščičasti plodovi, ki dozore jeseni. Sprva so zeleni, nato rdeči in ko dozorijo, so temno vijoličasti. Plodovi so užitni, vendar se z njimi hranijo v glavnem samo številni ptiči. Iz vsakega zalistja požene en sam pecljat plod.
RAZMNOŽUJE se s semeni jeseni, vegetativno s potaknjenci, stranskimi poganjki in grebenicami.
 
ZANIMIVOSTI:
Stari Grki so uporabljali to ime za neko neznano drevo, Linneé pa ga je uporabil za to vrsto.
Les je lahek, zelo uporaben predvsem za majhne predmete in za razbarjanje, v mizarstvu, za ročaje, žarke pri kolesih in oglje.
Iz skorje pridobivajo rumeno barvilo.
Drevo je zanimivo predvsen zaradi listov, ki spominjajo na koprivo. Uporabljajo ga za drevorede in kot okrasno drevo v parkih.
Drevo nosi tako italijansko ime, ker ima zelo močno korenine, ki lahko razpočijo tudi skale. Zaradi te izredne moči in rodovitnosti je drevo težko uničiti. Ko ga posekamo, hitro požene iz številnih pritlik.
 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK