NAVADNI GLOG

 
NAVADNI GLOG            OK
Crataegus oxyacantha  L.      
Biancospino europeo / Biancospino selvatico
 
 
DRUŽINA:  Rožnice  (Rosaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Razvija se po vsej atlantsko – sredozemski Evropi, izvzeta je Islandija, od Kavkaza do Armenije, Sibirije, Himalaye, Sirije in severne Afrike. Srečamo ga od submediteranskih nižin do predgorskih predelov do 1500 m. Je nezahtevno drevo, ki pa ne mara preveč vlage. Raste v zračnih legah v svetlejših gozdovih in med grmovjem, na katerihkoli tleh, a pretežno na apnenčastih, v makijah, na poljih in na robu cest. Kolonizira skalnata in travnata pobočja med iglavci in listavci.
 
OPIS RASTLINE:
Srednjevelik listopadni grm zraste do 5 m visoko, lahko pa se razvije tudi v do 12 m visoko drevo. Rastlina je zelo samorastniško odporna.
DEBLO je gladko, skorjaste veje rjavo rdeče barve so poraščene s trni. V primerjavi z enovratim glogom ima manj številne in manjše trne.
LISTI so gladki, nasprotno nameščeni, enostavni, v zgornjem delu listne ploskve je nakazanih 3 – 5 listnih krp z nepravilno nazobčanimi robovi. V primerjavi z enovratim glogom so manj krpate, od te vrste se razlikuje predvsem po plitvejši narezanosti listne ploskve. Zgornja stran listov je živo zelena in blesteča, spodnja pa sivo zelena.
CVETOVI maja obilno prekrijejo grm oziroma drevo. So dvospolni, nameščeni na gladkih pecljih in združeni v 8 – 10 cvetnih češulj na koncu vej. Cvetnih venec sestavlja 5 beli venčnih in 5 čašnih listov ter številne prašnike. Pestič ima 2 ali 3 vratove (pri enovratem glogu le 1 vrat). Čašni listi ostanejo tudi po cvetenju na pečkatih plodovih in so izrazito štrleči.
PLODOVI so okrogle 2 cm široke jagode, ki so zrele rdeče, vrh pa imajo nekoliko ugreznjen in obkrožen z ostanki čanih listov. V jagodi so 2 – 3 semena.
RAZMNOŽEVANJE s semeni, ki kalijo dve leti.
 
ZANIMIVOSTI:
Glog je že od nekdaj znan zaradi svojih zdravilnih učinkov. Značilnosti in uporabe rastline ter razlike med glogoma so podrobno opisane pri enovratem glogu.
 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK