Navadni šipek

 
NAVADNI ŠIPEK       Divja roža
        Rosa canina  L.
DRUŽINA:  Rožnice  (Rosaceae)
IZVOR IN RASTIŠČE: Rastlina je doma v Evropi, zahodni in osrednji Aziji ter severni Afriki, udomačila pa se je tudi v Severni Ameriki. Pri nas cveti od maja do julija, dozori pa septembra in oktobra.
OPIS RASTLINE:
Rastlina je do 3 metre visok trnast grm.
DEBLO
CVETOVI          so do 8 cm široki, rožnati, redko beli, dišeči. Razporejeni so posamezno ali v češuljah z malo cvetov. Od petih čašnih listov so trije urezani. Ko plod dozori, čaša ali odpade ali se njeni listi upognejo navzdol.
PLOD je birni plod do poldrugi centimeter širok, jajčast, redko okrogel, gladek in rdeč, sestavljen je iz votlega cvetišča, ugreznjenega v cvetno os, v njem pa so oreški, mali trdi plodovi s po enim semenom, ki so sveži gladki, z oranžno liso na priostrenem koncu, spremljajo pa jih beli lasci. Zrel, odprt, posušen birni plod je pokrit z lasci na svoji notranji površini, ponavadi brez oreškov. Njegova najpomembnejša sestavina je vitamin C, z vsebnostjo tudi do 1,7 odstotka v svežem plodu, vsebuje pa tudi pektine, čreslovine, sladkor, rastlinske kisline in provitamin A ter zelo malo flavonoidov in antocianov. Oreški omenjenih sestavin nimajo.
RAZMNOŽEVANJE
ZANIMIVOSTI: Iz svežih plodov z odstranjenimi plodiči se lahko pripravi zelo okusna in z vitaminom C bogata marmelada. Danes se uporablja droga zaradi kislega okusa za zajtrkovalni čajni napitek, običajno se meša s cvetom hibiskusa in se pogosto prodaja v filter vrečkah kot osvežilni čaj brez opredeljenega zdravilnega namena. Po slovenski zdravilski zakonodaji spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. V ljudskem zdravilstvu so šipkovi plodovi dopolnilno zdravilo pri primanjkljaju vitamina C, ki ga mnogi imenujejo kar protikužni vitamin, ker zveča odpornost, prepreči in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni z vročico, pomaga pa tudi ob krvavečih dlesnih, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost in splošno oslabelost. Po izročilu plodovi tudi blago ženejo na vodo, a je diuretični učinek sporen, imeli naj bi ga tudi plodiči oziroma poparek zdrobljene oreškove droge, ker pa se ne ve, kaj naj bi v njej tako učinkovalo, se ta zdravilna raba ne more priporočiti. V fitomedicini je šipek sestavina nekaj pripravkov za ledvice in mehur ter krepilnih sredstev. Krop se prelije čez dobre pol žličke (2 g) zmečkanih plodov, pusti stati 10 - 15 minut in precedi, čaša napitka se popije nekajkrat na dan. Napitek naj ne pride v stik s kovinami, ker le-te pospešijo razpad vitamina C. Šipkovi plodovi brez plodičev so dobrodošel dodaten naravni izvor vitamina C v prehrani, a nezadosten za samostojno nadomestno zdravljenje njegovega primanjkljaja, saj ga v priporočenem napitku lahko pričakujemo le okrog 5 mg.
vsebuje tudi veliko, citronske, jabolčne, jantarjeve in forforne kisline.
 
 
Francesco Vitale in Tadej Pahor,  marec 2011