NAVADNA TRDOLESKA

p { margin-bottom: 0.21cm; }p { margin-bottom: 0.21cm; }
NAVADNA TRDOLESKA               KS 
Euonymus europaeus  L. 
Fusaggine  /  Berretta del prete
 
DRUŽINA:  Trdolesnice  (Celastraceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Rod je razširjen po vsej severni polobli in obsega 170 vrst. Navadna trdoleska samorodno uspeva v zahodni Aziji, v večjem delu Evrope, tudi v Italiji in Sloveniji.
Razvija se med grmovjem, po kamnitih pobočjih in v listnatih gozdovih od nižin do gorskih predelov, lepše uspeva na vlažnih tleh. Pri nas je vidna na Sabotinu in po Krasu.
 
OPIS RASTLINE:
Trdoleska je 4 do 5 m visok grm z gladkim sivkasto zelenim lubjem in zelo rahlo krošnjo,  z zračnimi in redko olistanimi vejami.
LISTI so suličasti, imajo napiljen, drobno nazobčan rob, rastlina jih odvrže na jesen, potem ko lepo pordijo.
CVETOVI se pokažejo maja, so združeni v češuljasta socvetja po 2 do 5, so zelenkasti in se razvijejo v zalistjih podpornih listov. Na istem grmu zrastejo tako moški kot ženski cvetovi, pa tudi obojespolni cvetovi ali raznovrstne kombinacije le-teh.
PLODOVI so štiridelne glavice, zažarijo na rastlini v jesenskem času številni in majhni, so značilne fuksija barve. Podobni so oglatim pokrivalom katoliških duhovnikov, odtod tudi njihovo ljudsko ime "farške kapce" ali italijansko "berretta del prete". Ko se plodovi odpro, visijo z oranžnim, omesenelim semenskim plaščem obdana semena na konopcu, ki jih povezuje s steno plodu. Semena so toksična. Plodovi ostajajo jeseni še nekaj časa na drevesu, še potem ko so listi odpadli.
RAZMNOŽUJE se s semeni
 
ZANIMIVOSTI:
Čebele se teh cvetov ogibajo, radi pa jih obiskujejo razni dvokrilci in hrošči, ki se gostijo z njihovim nektarjem. Razne ptice močno privablja živobarven semenski plašč, ki je zanje užiten, s tem pa močno razširjajo rastlino.
Zaradi lepih plodov in listov gojijo pri nas številne vrste trdolesk, na primer japonsko in krilato.
 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK