NAVADNA BUKEV

p { margin-bottom: 0.21cm; }
 
 
NAVADNA BUKEV           ALP
Fagus sylvatica L
Faggio
                                                                         
DRUŽINA:  Bukvovke  (Fagaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Bukev se najpogostejše listnato sencoljubno drevo v gozdnem pasu hribovitih krajev srednje Evrope. Raste tudi v Severni Ameriki. Najbolje uspeva na nadmorski višini med 700 in 2000 m. Ustreza ji srednje toplo in vlažno podnebje z rednimi padavinami. Severne meje njene razširjenosti se vlečejo ob južnih obalah Skandinavije. Uspeva na rodovitni in rahli, ne prevlažni podlagi, kjer se stranske korenine lahko bogato razpletajo, večinoma na apnencu, lahko pa raste tudi na ilovnati ali peščeni prepustni prsti.
Bukovi gozdovi so temačni. Pod gostim obokom bukovih krošenj, ki ne prepuščajo veliko sončne svetlobe in zadržujejo večino padavin, ni veliko podrasti, uspevajo le redke senčne rastline, med temi gobani.
Tako v gorati Sloveniji kot v italijanskih Alpah in Apeninih je bukev najbolj razširjeno listnato drevo. Čisti bukovi gozdovi in mešani gozdovi bukve in jelke (jelo-bukovi gozdovi) pokrivajo ogromne površine. V Italiji raste v mešanih gozdovih tudi skupno z gradnom.
 
OPIS RASTLINE:
Bukev zraste v 30 do 40 m mogočno drevo. Krošnja je gosta, ker listi poganjajo tudi znotraj nje, zelo obsežna in ovalna. Iz kratke glavne korenine rastejo tik pod površjem plitve, daleč segajoče stranske korenine.
DEBLO ima največkrat pokončno, ravno, stebričasto razrast, le na vetru izpostavljenih gorskih grebenih raste skrivenčena in nizka.  Njegov premer je do 2 m. Skorja je gladka in svetla, pepelnato siva  s prečnimi razjedami in pogosto prekrita z belkastimi lisami lišajev. Veje so močne, popki so koničasti in rdečkasto rjavi, prekriti s številnimi luskami.
LISTI so razmeščeni premenjalno. So veliki, svetlozeleni, ovalni do elipsasti, celorobi ali rahlo nazobčani in imajo 5 - 7 parov listnih žil. Zgornja listna ploskev je temnejša od spodnje. Mladi listi so porasli z dlačicami in zgubani. Jeseni se listi obarvajo rumeno ali rdeče rjavo in pogosto ostanejo na drevju do konca zime.
CVETOVI se pojavijo aprila - maja, v času ko vzbrste mladi belosvilnati mehkopuhasti listi, so dvospolni in ločeni. Za oboje je značilno drobceno, zvončasto in krpato cvetno odevalo. Moški cvetovi imajo 4 - 12 prašnikov in so zbrani v okrogle viseče mačice na dolgih pecljih. Ženska socvetja so sestavljena samo iz dveh cvetov in stojijo na pokončnem debelem peclju. Vse socvetje obdaja skupen ovoj, ki je pokrit s številnimi ozkimi listi. Ovoj se razvije v skledico, ki je porasla z mehkimi kaveljčastimi bodicami, okoli oljnatega semena, ki se razvije iz ene same semenske zasnove v plodnici.
PLOD je trirobi orešek znan kot žir in dozori jeseni. V vsakem soplodju ali bukovici tičita po dva žira. Vsaka bukovica se odpre s štirimi loputami. Drevo plodi neenakomerno: eno leto daje veliko plodov, naslednji dve leti pa manj.
RAZMNOŽEVANJE poteka s semeni ali nespolno s stranskimi poganjki, ki jih je pri bukvah vedno zelo veliko.
 
ZANIMIVOSTI:
Rodno ime izhaja iz grščine “fagein”, ki pomeni jesti.
Gostota lesa je 700 kg/m3. Znanih je več kot 250 vrst bukovine.
Nekoč so iz bukovine izdelovali platnice knjig, ker so bili prepričani, da so odpornejše proti moljem, odtod ime “bukve” za knjigo.
Z gozdarskega vidika je bukev zelo pomembno in zanimivo drevo. Sestavlja čiste bukove gozdove (it. faggete) in mešane gozdove v združbi s številnimi listopadnimi drevesi (beli javor, cer, gaber, brest, veliki jesen, jerebika, trepetlika, lipa idr.) ali iglavci (bela jelka, tisa, smreka, macesen, rdeči bor).
Rahlo rdečkast in trd les s temnejšimi pikami ali bukovina je drobnozrnat in brez grč, ker veje spodaj odpadejo in pustijo čisto deblo. Zelo ga uporabljajo v mizarstvu, posebno ker se da primerno kriviti, za kolarska in strugarska dela, pohištvo, parkete in domače predmete, cokle in zaboje. Lahko ga lakiramo. Pomemben je tudi za pridobivanje izbornega kuriva in bukovega oglja.
Vergilij v Eklogah omenja rabo bukovega lesa za izdelovanje vaz.
Plodovi so užitni kuhani. Iz njih je mogoče tudi pridobivati zelo dobro jedilno olje, iz katerega je mogoče pripraviti neke vrste margarino. Menijo, da je to olje po vrednosti takoj za oljčnim oljem. Pridobivanje le-tega pa je težavno, ker bukev plodi neenakomerno in raste v teže dostopnih območjih.
Plodove cenijo fazani, miši, šoje in druge gozdne živali. Veverica uživa poleg plodov tudi beljavo pod skorjo in s tem oškoduje drevo. Žir je izvrstna krma za prašiče.
Bukev sadimo tudi kot okrasno drevo, zlasti podvrsti "fastigiata" in "purpurea" z rdečimi listi, ali jo obrezujemo v žive meje.
Po tem drevesu so poimenovane razne vasice (Bukovica, Žirovnica, Žiri)

 
DAROVALEC: