LIPOVEC

LIPOVEC         PC
Tilia cordata Mill.
Tiglio selvatico
 
DRUŽINA:  Lipovke  (Tiliaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Ta srednjeevropska vrsta je razširjena od Španije do Kavkaza. Pogosta je v gričevnatem svetu in tudi v gorskih pobočjih, v hladnejših območjih, kjer je plast zemlje globoka in vlažna. Tla morajo biti silikatna in ilovnata.
 
OPIS RASTLINE:
Lipovec je listopadno drevo z jajčasto oblikovano krošnjo, ki v primerjavi z drugimi lipami ni tako težka. Skoznjo lahko vidimo nebo. Zraste 25 m visoko in dočaka več sto let.
DEBLO je obsežno in kratko s številnimi močnimi vejami. Skorja je sprva gladka in rjava, kasneje pa podolžno razpoka in postane črnikasta.
LISTI so majhni in merijo 3 do 10 cm. Listna ploskev je bolj okrogla, nesomerna in srčasto oblikovana na bazi, vrh je koničast. Zgornja stran listne ploskve je temno zelena in gladka, spodnja pa je svetlejša, sinjezelena, z rdečkastimi šopki dlak v kotih med glavnimi in stranskimi žilami (pri lipi so bele). Na spodnji strani listov, v odcepih glavnih žil, se med šopki dlačic skrivajo pršice, ki morda nekoliko ubranijo drevo pred njihovimi obiskovalci. Toda ta obramba je pomanjkljiva, kajti v košatih vrhovih lip pogosto mrgoli ušic in ličink, ki povzročajo razne šiškaste tvorbe.
Jajčasti brsti so obdani z dvema rdečkastima ovršnima listoma, ki nista porasla z dlačicami. Lipovec požene zelo veliko stranskih poganjkov in kot vedno v teh primerih so listi večji.
Dvospolni CVETOVI rastejo v pakobulu iz 5 - 15 cvetov in so nameščeni na koncu vej na dolgih pecljih, ki rastejo iz sredine rumenkastih velikih ovršnih listov in so delno zraščeni z osjo njihovega ožilja. Na drevesu se pojavijo v prvi polovici julija, so belkasto rumeni in imajo značilen prijetno meden vonj. V petih čašnih listih je nektar.
Značilni OVRŠNI LIST je pomemben pri razširjanju semen.
Vratovi pestiča so pri lipovcu dlakavi za razliko od drugih lip.
PLODOVI so drobni sivkasti oreški z nežnim ovojem in slabo vidnimi rebri. 
RAZMNOŽUJE se s semeni in stranskimi poganjki.
 
ZANIMIVOSTI:
Rod Tilia se najbrž imenuje po grški besedi "tilos" - vlakno. Vlakna ličja in skorjo so namreč nekoč rabili za pripravo vreč, podplatov, vrvi in rogoznic.
Lipovina je zelo cenjena za mizarske, kolarske in strugarske izdelke. Listje je lahko srednje kvalitetna krma za živino. Semena vsebujejo 55% olja, ki lahko nadomešča oljčno olje.
Najbolj pa je lipovec cenjen zaradi cvetov (flores tiliae), ki vsebujejo eterično olje (farnezol), sluz, vosek in čreslovino. V lekarniških knjigah priporočajo čaj proti krčem, pri ledvičnih boleznih, zasluzenju pljuč in sapnika, za pospeševanje potenja, čiščenje krvi in slabe živce. Cvetje nabiramo ob cvetenju, sušimo ga v senci in na suhem, da ohrani rumeno zelenkasto barvo in meden vonj.
Cvetove zelo rade obiskujejo čebele, ki so nore na nektar. Najdejo ga v obilju v skledičastih čašnih listih. Lipov med je zelo cenjen.
 
DAROVALEC:
Lipovec so zasadili maturantje zavoda “I. Cankar” nekaj let potem, ko so se višje šole preselile v center, kot prvo drevo na zeleni površini ob njihovi stavbi skupno z navadno cipreso. Nekaj let je hiral, potem se je razvil v lepo in zdravo rastlino.