LIBANONSKA CEDRA

LIBANONSKA CEDRA            PC
Cedrus libani A.Richard
Cedro del Libano
 
DRUŽINA:  Borovke  (Pinaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Vrstno ime ima drevo po deželi, kjer je samorasla. Ta vrsta porašča danes, v skromnem in zaščitenem obsegu, gorski masiv med Tripolijem in Bejrutom na višini okoli 2000 m. Pomembni so gozdovi libanonske cedre v Kilikiji in na Taurusu. V Evropo so jo prinesli leta 1683, v Italijo pa leta 1787 za botanični vrt v Pizi.
Uspeva v milem podnebju, kjer ni zmrzali. Prilagodi se skoraj vsaki podlagi, najbolje pa uspeva na rodovitnih in suhih tleh.
 
OPIS RASTLINE:
Veličastno DEBLO zraste 24 - 30 m visoko in se pogosto razcepi že od tal in nosi gosto temno zeleno krošnjo z nagnjenim vrhom. Pri odrasli rastlini so veje široko, značilno vodoravno razširjene. Stranski poganjki so gosto razrasli v obliki odprtega dežnika. Končni poganjki so pokončni ali nekoliko nagnjeni, nikoli pa ne visijo.
Skorja je temno siva.
IGLICE so 2 cm dolge in temno zelene barve. Mlade vejice nimajo iglic.
CVETOVI se pojavijo šele septembra - oktobra. Rod Cedrus je edini med rodovi skupine Abietoidea, ki ima to posebnost. Svetlo zelena in 1 cm dolga moška socvetja zrastejo do novembra, ko sprostijo pelod, do 5 cm.
STORŽI so dolgi okrog 10 cm, sprva škrlatno vijoličasti, kasneje postanejo zelenkasto sivi. Na vrhu so vretenasto zaokroženi. Odprejo se novembra.
RAZMNOŽEVANJE poteka s semeni, kaljivost semen je 70-80%. Za kalitev sta potrebni dve leti.
 
ZANIMIVOSTI:
Les libanonske cedre je kompakten, močan in izredno trajen.
Libanonska cedra je znana že iz antičnih časov. Omenja jo biblija, ker so iz njenega lesa zgradili Salomonov tempelj in prestolno dvorano. Za ti zgradbi so porabili toliko dreves, da se je okolišnja pokrajina spremenila v puščavo.
Za Jude je bila cedra simbol veličine in moči.
Les sladko diši. V antičnem Egiptu so iz drevesa destilirali olje za balzamiranje trupel. V antičnih časih je pomenil cedrin les nepodkupljivost. Stvar, ki je bila zelo cenjena, je bila označena kot "digna cedro".
V Evropi jo gojijo samo v parkih kot okrasno rastlino, ker nima posebne gospodarske vrednosti, saj se prepočasi razvija.
 
DAROVALEC:
ravnateljica Majda Sfiligoj Corsi   -   november 1997