HIMALAJSKA CEDRA

HIMALAJSKA CEDRA            PC
Cedrus deodara (Roxb. G.Don)
Cedro deodara, cedro indiano
 
DRUŽINA:  Borovke  (Pinaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Samorasla je v Himalaji, Afganistanu in Belučistanu, v višinah od 1100 do 1400 m.
V Sredozemlju je zelo razširjena zaradi hitre rasti in prilagodljivosti.
Razvija se v Evropi in Ameriki, kjer so temperature zanjo primerne.
 
OPIS RASTLINE:
Ta cedra je do 75 m visoko drevo s piramidasto krošnjo. Vrh krošnje je že pri mladem drevesu nagnjen. Glavne veje so vodoravne in tanke, konci vej značilno visijo navzdol.
DEBLO je pokončno in mogočno.
LISTI so dolgi od 2,5 do 5 cm, igličasti, združeni v šopke, znotraj katerega se vsako leto pojavi venec mlajših svetlejših iglic. Od drugih ceder se loči po tem, da so njene iglice dolge in mehke.
MOŠKA SOCVETJA so zelene barve, 2 – 3 cm dolga, odprejo se poleti in se razvijejo do 8 cm, pelod sprostijo novembra.
ŽENSKA SOCVETJA se pojavijo pretežno na zgornjem delu krošnje, ne pojavijo se vedno.
STORŽI so dolgi 7- 12 cm, stožčasti, na koncu zaokroženi in jih prekrivajo gladke luske. Zorijo dve leti, najprej so zeleno vijoličasti in podolgovati, kasneje porjavijo, se zaokrožijo, olesenijo in sprostijo semena. Od drugih vrst ceder se ločujejo po tem, da niso nikoli ugreznjeni.
RAZMNOŽUJE SE s semeni kot vse cedre.
 
ZANIMIVOSTI:
Ime izvira iz sanskrtske besede “devadara” – drevo bogov, himalajska pa se imenuje zato, ker se večkrat pojavlja v hindujski mitologiji in pa zaradi svoje mogočne višine in trdega lesa.
V Aziji uporabljajo cedrov les za gradnjo templjev in izdelovanje skulptur. V starem Egiptu so iz njega delali sarkofage za mumije.
Zaradi dolgih iglic in visečih mladih poganjkov so cedre zelo dekorativne in so cenjena parkovna drevesa v Evropi in Ameriki. Sadijo jih tudi zaradi močnega lesa.
 
DAROVALEC:
Profesorica Danja Bregant