GINKOVEC (m)

GINKOVEC (m)                 PC
Gingko biloba  L. (m)  
Gingko (m)
 
DRUŽINA:  Ginkovke  (Gingkoaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Rastlina izvira iz Kitajske. Morda je ta še edina dežela, kjer ginkovec raste še divje. Zelo je prilagodljiv in dobro prenaša skorajda vsako podnebje. Odporen je proti vetru, onesnaževanju in skoraj nima parazitskih napadov.
V Evropo so ga prinesli v začetku 18. stoletja zaradi okrasnega videza in lepe rahle krošnje z navzgor molečimi vejami, nasadili so ga po vrtovih in drevoredih.
 
OPIS RASTLINE:
Drevo je listopadno, dvodomno, moška rastlina ima redko krošnjo, ženska pa gostejšo. Lahko zraste 30 do 40 m visoko in doseže do 2 m v premeru. Raste pa počasi in potrebuje 30 let, da doseže višino 10 m.
DEBLO je visoko in vitko, predvsem pri moških rastlinah, skorja je rjava, skoraj rdečkasta, hrapava in ima plutovinaste razpoke.
LISTI imajo značilno pahljačasto obliko. Na gornjih robovih so neenakomerno nazobčani, močno vitičasto žilasti in imajo po sredini zarezo, ki jih razdeli v dve listni krpi. So živo zelene barve, jeseni postanejo zlato rumeni, nato odpadejo.
CVETOVI so neočitni in zrastejo v pazduhah luskastih podpornih listov (braktej), ženski so majhni, viseči in v obliki gumba, moški so združeni v mačice.
PLODOVI rastejo na ženskih rastlinah na dolgih pecljih, so zeleni, jajčasti, sočni in mesnati koščičasti plodovi z ogromno množino velikih, rumenih in sočnih semen z neprijetnim vonjem po žarkem maslu. Zato pogosteje sadijo moško rastlino kot žensko.
RAZMNOŽUJE se s semeni in potaknjenci mladih poganjkov, če pa ne želimo imeti ženskih rastlin, jih cepimo. Razmnoževanje poteka podobno kot pri praprotnicah tako, da moške gamete dosežejo jajčeca po plasti vode. Tako razmnoževanje srečujemo le pri maloštevilnih drugih drevesih.
 
ZANIMIVOSTI:
Rodno ime izvira iz kitajske besede "yin kuo" (ali "gin kyo") in pomeni "srebrni sadež". Zaradi slabega prepisovanja kitajskih tekstov o drevesu ginkyo je to dobilo ime Gingko. Po mnenju drugih pa naj bi izhajalo iz japonskih dežel, kjer ga zaradi oblike in barve plodov imenujejo srebrna marelica - ginkyo.
Vrstno ime biloba - dvokrpi pa je dobilo, ker so listi preklani na dva dela.
Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami, ker njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut.
Ime drevesa je pri nas znano od leta 1712 po prvih opisih ambasadorja Vzhodnoindijske družbe na Japonskem E. Kaempferja, ki je drevo srečal v vrtovih ob templjih.
Okamnine drevesa, ki so se ohranile iz mezozoika (250.000 milijonov let), so odkrili na Kitajskem v ležiščih premoga. Ker je to drevo ostanek primordialnih gozdov, ga imenujemo "živi fosil". V minulih geoloških dobah (trias, jura) so bile ginkovke mnogo številnejše. Iz njih so se razvili iglavci. Danes je ginkovec edini preživeli primer vse družine. Ta antična in primitivna vrsta se je ohranila do danes, ker so jo gojili v vrtovih kitajskih templjev in palač. Tudi danes sadijo to drevo zaradi estetske in zdravilne vrednosti v samostanskih in drugih vrtovih in parkih. V srednji in južni Evropi sadijo v glavnem moške primerke, ker dajejo ženske rastline plodove z neprijetnim vonjem, poleg tega postanejo ceste zaradi njih mastne in spolzke.
Ginko spada med golosemenke, čeprav je ena izmed redkih rastlin brez njihovih očitnih znakov.
Les rumene barve nima posebne gospodarske vrednosti, je neodporen in lahek. Na Japonskem pa uporabljajo semena tako, da jih pražene jedo po obilnih popivanjih.
Pred približno petdesetimi leti so začeli uporabljati liste, v katerih so alkaloidi, ki jih uporabljajo v zdravilih za boljši spomin in v kozmetiki.
Obstajajo številne gojene sorte ginkov, ki se razlikujejo po obliki, velikosti listov in rasti. Primera sta Gingko biloba "Saratoga" s počasno rastjo in posebnimi listi ter Gingko biloba "Mini Globus", najmanjši pritlikavi ginko.
 
DAROVALEC:
Saša in Mitja Primosig   -   november 1997