EVROPSKI MACESEN

EVROPSKI MACESEN        PC
Larix decidua Mill.
Larice
 
DRUŽINA:  Borovke  (Pinaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Samorodna vrsta v gorskih in subalpskih predelih osrednje Evrope (Alpe, Karpati), uspeva na višini med 1000 in 2000 m. Potrebuje dosti svetlobe in prostora, je torej svetloljubno drevo. Raste tako sam med drugimi vrstami kot v čistih sestojih v macesnovih gozdovih. Kjer sta podnebje in podlaga vlažna in hladna, uspeva tudi v nižinah. V zmernih nižinah včasih prezgodaj požene nove iglice in tedaj nočne zmrzali lahko na njem povzročijo škodo. Občutljiv je za spomladanske poledice in mnoge bolezni, predvsem za macesnov rak, ki ga povzroča gliva.
 
OPIS RASTLINE:
Macesen je eden izmed redkih iglavcev, ki čez zimo izgubi iglice. Lahko zraste zelo visoko, 30 do 40 m v višino, in preseže 1,5 m premera, vendar običajno ostane manjši. Raste hitro, a malo živi. Spomladi so macesni posebno privlačni zaradi svetlozelenih poganjkov.
DEBLO je običajno ravno, lahko pa srečamo primerke z zelo ali skrajno ukrivljenim deblom. Macesnova krošnja je zelo rahla in ne daje veliko sence.
Deblo ima zelo debelo skorjo. V mladosti je gladka, potem razpoka na ploskve in postane hrapava. Zunaj je siva, znotraj pa je rdeče rjava. Pri odraslem primerku je spodnji del debla brez vej, više pa so veje debele in vodoravne. Veje poganjajo po več iz enega mesta, stranski poganjki pa so viseči. Popki so kijasti.
IGLICE rastejo na kratkih poganjkih v šopkih, po 30 - 40 skupaj, in so dolge približno 30 mm. Na dolgih mladih poganjkih pa so razvrščene spiralno. Jeseni, preden odpadejo, postanejo zlato rumene.
Moška in ženska SOCVETJA so na istih poganjkih. Moška so rdečkasta in luskasta, ženska pa so posamična, majhna, precej razprta, jajčasta, pokončna in sestavljena iz rjavo rumenih storžkov z zašiljenimi luskami.
RAZMNOŽUJE se s semeni.
 
ZANIMIVOSTI:
V mnogih jezikih izvira ljudsko ime iz latinskega, izvor slovenskega imena pa ni jasen.
Pod macesnom lahko uspevata trava in grmovje, ki rabijo kot hrana za govedo na paši, zato je to drevo uporabljeno na območjih, namenjenih živini.
V vročih poletjih se zjutraj nabira ob iglicah nenavadna bela snov. Izloček ima sladek okus, ker vsebuje sladkor meliziozo (imenujejo ga brianconska mana).
V macesnovem lesu čreslovine potemnijo, zato spada macesen med drevesa z izrazito črnjavskim lesom, ki je zelo odporen in cenjen (v to skupino sodijo na primer oreh, hrast, mahagoni).
Macesnov les je odlične vrste, je zelo trd, gost, težak, odporen, rdečkaste barve in močno diši po smoli. Uporabljajo ga pri izdelavi stopnic, omar, drugih lesenih izdelkov in tudi za zunanje prostore (količki za vrtove).
Iz macesna lahko ekstrahirajo terpentin (beneški terpentin).
Drevo je v rabi tudi kot okrasna rastlina.
 
DAROVALEC:
odvetnik Damijan Terpin - november 1997