ENOVRATI GLOG

 
ENOVRATI GLOG         OK
Crataegus monogyna  Jacq.        
Biancospino comune
 
DRUŽINA:  Rožnice  (Rosaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Razvija se po vsej atlantsko – sredozemski Evropi, izvzeta je Islandija, od Kavkaza do Armenije, Sibirije, Himalaye, Sirije in severne Afrike. Srečamo ga od submediteranskih nižin do predgorskih predelov do 1500 m. Je nezahtevno drevo, ki pa ne mara preveč vlage. Raste v svetlejših gozdovih in med grmovjem, na katerikolih tleh, a pretežno na apnenčasti in v zračnih legah, v makijah, na poljih, na robu cest in gozdov. Kolonizira skalnata in travnata pobočja med iglavci in listavci,
 
OPIS RASTLINE:
Grm ali nižje drevo, ki ima popke tudi na kratkih poganjkih. Zraste do 10 m visoko.
DEBLO je kompaktno. Temna sivorjava skorja je razpokana v pravokotne luske in se lušči.  Nekatere vejice se spremenijo v 1 cm dolge trne, ki se razvijejo iz vrhov vejic, nameščenih pod kotom in večkrat s stranskimi trni.  V primerjavi z navadnim glogom ima številnejše in večje, močne rjavordeče trne. Rdečerjave in sprva dlakave, potem pa sive in gladke veje so zvite in imajo lenticele,
LISTI o izmenični in kratkopecljati, enostavni, širokojajčasti. ali romboidalni, listna ploskev je pri dnu kijasta, v zgornjem delu globoko pernato narezana, na koncih nepravilno ali dvojno nazobčana, s 3 – 7 nakazanimi listnimi krpami. Zgornja stran listov je živo zelena, bleščeča in sprva redkodlakava, kasneje gladka, spodnja pa je modro svetlozelena trajno porasla z dlačicami v stičiščih listnih žil. Prilisti so polsrčasti ali suličasti, celorobi, žlezasti in brez dlačic.
CVETOVI aprila – junija obilno prekrijejo grm oziroma drevo. So dvospolni, nameščeni na gladkih pecljih in združeni v 8 – 25 cvetnih pokončnih češuljah na koncu vej. Cvet  sestavlja 5 venčnih in 5 časnih listov, 20 prašnikov, pestič ima le 1 vrat, (navadni glog 2 ali 3 vratove).
PLODOVI dozorijo v pozni jeseni in so rdeči (redko beli ali rumeni) pečkati plodovi, okroglasti ali jajčasti, 7 – 10 cm dolgi, mokasti in sladikavi. Vrh imajo nekoliko vgreznjen in obkrožen z ostanki čašnih listov. V jagodi je eno samo seme.
RAZMNOŽEVANJE s semeni, ki kalijo dve leti.
 
ZANIMIVOSTI:
Glog je že od nekdaj znan zaradi svojih zdravilnih učinkov. Teofrast in Dioskur sta že v drugi polovici IX. stoletja opisala glogove antispazmolitične in pomirjevalne učinke pri srčnih in živčnih motnjah. Danes se v farmacevtiki rabijo njegove učinkovine kot pomirilo in kardiotonik, za angino pectoris, proti aritmijam, visokemu krvnemu tlaku, driski, nespečnosti in za zotrajceličnega metabolizma kalcija. 
V primerjavi z navadnim glogom ima zelo zarezane listne krpe, dlakave peclje, en sam vrat in v plodu eno samo seme, številnejše in večje trne. 
Les je trd, z rahlim vonjem, težak, kompakten, svetel, nato okrasto rumen, je dobro gorivo.
V preteklosti so ga ljudje radi sadili v vrtovih za nepredorno živo mejo, ker ima
trne in goste veje, na poljih in ob robu cest,
 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK