BELI JESEN

p { margin-bottom: 0.21cm; }
BELI JESEN                 ALP            
Fraxinus excelsior  L.
Frassino comune  /  Frassino europeo
 
DRUŽINA:  Oljkovke  (Oleaceae)
 
IZVOR IN RASTIŠČE:
Domovina belega jesena je Evropa, vključno Anglija. Zelo razširjen je povsod v gozdovih severne poloble, v hladnih predelih, kjer je plast zemlje globoka. Samoraslo uspeva skoraj po vsej Evropi po lokah, ob vodah in v listnatih gozdovih v združbi z drugimi drevesi od nižin do gorskih predelov  do nadmorske višine 1500 m. Čisti  jesenovi gozdovi so redki. Podnebje ne sme biti ne pretoplo ne presuho. 
Primeren je tudi za parke in vrtove.
 
OPIS RASTLINE:
Drevo zraste do 40 m visoko. Krošnja je redka in nepravilne oblike, z navzgor usmerjenimi vejami.
DEBLO ima rjavo rdečkasto skorjo, pri mladih rastlinah je gladka, pri starih podolžno globoko, prečno pa plitveje razbrazdana. V lubju mladih vej nima plutnih bradavic. Zimski popki so črnikasti.
LISTI so pernato sestavljeni iz 9 - 15 jajčasto suličastih lističev, z rahlo nazobčanim listnim robom. Jeseni rumenijo.
CVETOVI so neočitni, ker nimajo cvetnega odevala. Združeni so v latasta socvetja ali pakobule, ki so sprva pokončni, kasneje pa previsni. Cvetovi se pokažejo aprila in se odprejo, preden drevo olista. Tako je možnost za oprašitev večja, kajti rastlina je vetrocvetka.
Moški in ženski cvetni organi so lahko na istem cvetu ali ločeni na isti rastlini ali na ločenih rastlinah. Moška socvetja prehajajo od rahlo purpurne barve do rumenkaste, ko sprostijo pelod. Ženska socvetja so lažja in svetlo zelenkaste barve.
PLODOVI so krilati oreški. Skrajni zunanji del ploda se namreč razširi v 4 cm dolgo krilato tvorbo, vrezano na vrhu, ki omogoča razširjanje semen z vetrom. Oktobra se obarvajo rjavo in ostajajo na drevesu še nekaj časa po odpadu listja.
RAZMNOŽEVANJE poteka s semeni, ki jih poberemo z drevesa jeseni ali v začetku zime.
 
ZANIMIVOSTI:
Dobeseden prevod latinskega vrstnega imena pomeni "višji", verjetno v primerjavi z vrsto Fraxinus ornus (mali jesen), ki je pogosta na apeninskem polotoku in so jo verjetno dobro poznali že Rimljani. Od malega jesena se razlikuje po skoraj črnih popkih in po tem, da v lubju mladih vej nima plutnih bradavic.
Pred nastopom krščanstva so skandinavska ljudstva častila veliki jesen kot sveto drevo, bilo je simbol moške moči. Po norveški legendi je Odin, največji med nordijskimi bogovi, pridobil prvega človeka iz kosa lesa velikega jesena.
Plinij je svetoval sok iz listov velikega jesena proti kačjemu strupu. Razširjeno je bilo tudi prepričanje, da zgorevanje jesenovega lesa oddaljuje zle duhove.
Les tega jesena je skoraj bel, odtod njegovo ime beli jesen. Les je zelo cenjen, ker je odporen, lahko obdelovalen, debelozrnat in izredno trd. Uporabljajo ga za vesla, jambore, ročaje za orodja, palice za hockey, teniške rakete in lesene smučke.
 
DAROVALEC:
Gozdna uprava FJK